Page 225 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 225
nek aj epistemoloških zapiskov o r aziskovanju spola v eduk aciji
mo gledati videti kot rezultat »objektivnih« izbir, na katere ne vplivata ne
ideologija ne politika in/ali osebne vrednote, spretnosti ter odprtost za tiši-
ne in izključitve.8 Zadeva tudi vrednostno razvrščanje po spolu in vednos-
tih, kot npr.: jeziki in matematika, družboslovje in naravoslovje, mehke in
trde znanosti, punce in fantje ... 9 Da ga odkrijemo, potrebujemo določe-
no mero dvoma in premisleka/razmisleka/pomisleka ipd., kar gre z roko v
roki z neke vrste ustanovnim geslom prikritega kurikula, kot ga je formuli-
ral Philip Jackson (1968): »Za navadnim leži nenavadno.«10
Ko prekinemo z ustaljenim miselnim tokom, lahko rekonstruiramo
realnost drugega in osvetlimo tisto, kar leži »pod površino ideološkega
zdravega razuma (Henwood in Pidgeon, 1995: 19). Lahko generiramo ved-
nosti, ki segajo onstran dominantnih modelov – tj. tistih, ki vsebujejo raz-
lične predsodke in – v našem primeru – vzpostavljajo zdravorazumsko raz-
mišljanje o spolu (tako kar zadeva tako šolo kot tudi širši družbeni prostor).
Ker smo vedno vpleteni v družbena razmerja, ki so hierarhična ter
zgodovinsko in kulturno specifična, to vpliva – poenostavljeno – na to,
kako razbiramo svet okoli sebe. Ti načini pa so nadalje pomembni za epis-
temološke probleme in naše razumevanje izrazov, kot so »objektivnost«,
»racionalnost«, »vednost« (Janack, 2004).
Uvid, da vednost nosi odtise skupnosti, ki jo ustvarja (Hesse-Biber
in Yaiser, 2004: 45), da so vednostne trditve perspektivične, tj. vedno jih
»ustvari« nekdo v nekem času, je temeljnega pomena za razumevanje in in-
terpretiranje znanstvenih izjav. Nujna je tudi samorefleksivnost, se pravi,
razmislek o materialnih, zgodovinskih in družbenih pogojih, v katerih so
vednosti nastale, in oblastnih razmerjih v raziskovalnem procesu (Prins,
1995: 354; Ramazanoğlu, 2002: 118 in nasl.). Raziskovanje v tem okviru, ni
več razumljeno kot zunanje delovanje na družbeno realnost, ampak njen
konstitutivni del. (Archer, 2003: 29 in nasl.). Zato je tu na mestu postaviti
metodološko orientirano hipotezo, in sicer: da je pri oblikovanju analitič-
nih kategorij in zastavljanju vprašanj treba upoštevati tudi povezavo med
8 Katera/čigava vednost je predstavljena v kurikulu, je prav tako problem, ki nas tule
zadeva.
9 O tem je denimo že pred časom pisala Valerie Walkerdine v delu Counting Girls
Out, (London: Virago, 1989).
10 Phillip W. Jackson je definiral koncept prikritega kurikula v svojem delu Life in Clas-
srooms (ki je prvič izšlo leta 1968). Jackson govori o nekaterih ključnih besedah, ki
definirajo dejstva/okoliščine (»the facts of life«), ki se jim morajo prilagoditi učenci
in učenke (pa seveda tudi učitelji in učiteljice). To so: množice, pohvala in moč.
225
mo gledati videti kot rezultat »objektivnih« izbir, na katere ne vplivata ne
ideologija ne politika in/ali osebne vrednote, spretnosti ter odprtost za tiši-
ne in izključitve.8 Zadeva tudi vrednostno razvrščanje po spolu in vednos-
tih, kot npr.: jeziki in matematika, družboslovje in naravoslovje, mehke in
trde znanosti, punce in fantje ... 9 Da ga odkrijemo, potrebujemo določe-
no mero dvoma in premisleka/razmisleka/pomisleka ipd., kar gre z roko v
roki z neke vrste ustanovnim geslom prikritega kurikula, kot ga je formuli-
ral Philip Jackson (1968): »Za navadnim leži nenavadno.«10
Ko prekinemo z ustaljenim miselnim tokom, lahko rekonstruiramo
realnost drugega in osvetlimo tisto, kar leži »pod površino ideološkega
zdravega razuma (Henwood in Pidgeon, 1995: 19). Lahko generiramo ved-
nosti, ki segajo onstran dominantnih modelov – tj. tistih, ki vsebujejo raz-
lične predsodke in – v našem primeru – vzpostavljajo zdravorazumsko raz-
mišljanje o spolu (tako kar zadeva tako šolo kot tudi širši družbeni prostor).
Ker smo vedno vpleteni v družbena razmerja, ki so hierarhična ter
zgodovinsko in kulturno specifična, to vpliva – poenostavljeno – na to,
kako razbiramo svet okoli sebe. Ti načini pa so nadalje pomembni za epis-
temološke probleme in naše razumevanje izrazov, kot so »objektivnost«,
»racionalnost«, »vednost« (Janack, 2004).
Uvid, da vednost nosi odtise skupnosti, ki jo ustvarja (Hesse-Biber
in Yaiser, 2004: 45), da so vednostne trditve perspektivične, tj. vedno jih
»ustvari« nekdo v nekem času, je temeljnega pomena za razumevanje in in-
terpretiranje znanstvenih izjav. Nujna je tudi samorefleksivnost, se pravi,
razmislek o materialnih, zgodovinskih in družbenih pogojih, v katerih so
vednosti nastale, in oblastnih razmerjih v raziskovalnem procesu (Prins,
1995: 354; Ramazanoğlu, 2002: 118 in nasl.). Raziskovanje v tem okviru, ni
več razumljeno kot zunanje delovanje na družbeno realnost, ampak njen
konstitutivni del. (Archer, 2003: 29 in nasl.). Zato je tu na mestu postaviti
metodološko orientirano hipotezo, in sicer: da je pri oblikovanju analitič-
nih kategorij in zastavljanju vprašanj treba upoštevati tudi povezavo med
8 Katera/čigava vednost je predstavljena v kurikulu, je prav tako problem, ki nas tule
zadeva.
9 O tem je denimo že pred časom pisala Valerie Walkerdine v delu Counting Girls
Out, (London: Virago, 1989).
10 Phillip W. Jackson je definiral koncept prikritega kurikula v svojem delu Life in Clas-
srooms (ki je prvič izšlo leta 1968). Jackson govori o nekaterih ključnih besedah, ki
definirajo dejstva/okoliščine (»the facts of life«), ki se jim morajo prilagoditi učenci
in učenke (pa seveda tudi učitelji in učiteljice). To so: množice, pohvala in moč.
225
