Page 221 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 221
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-324-0.221-228
Nekaj epistemoloških zapiskov o raziskovanju
spola v edukaciji
Valerija Vendramin
P Uvodne besede: feministične epistemologije
ričujoči prispevek začenjam z dvema splošnima izhodiščema. Prvo zade-
va šolo (oziroma izobraževalne institucije), ki jo v splošnem razumem kot
ospoljen sistem, ki ima svoje učinke: npr. omejuje možnosti, stereotipizira,
vrednostno razvršča različne tipe vednosti, določa, kaj je primerno za en in
kaj za drug spol ipd. (še vedno v okviru binarne spolne klasifikacije, kar je
danes teoretsko, aktivistično in še kako drugače preseženo).
Nadalje – kar je moje teoretsko izhodišče – črpam iz feminističnih
epistemologij,1 torej teorij o tem, kako nastaja znanstvena vednost, s po-
sebnim poudarkom na spolu. Spol je v tem okviru postavljen kot kategorija
epistemske (tj. s pridobivanjem vednosti povezane) analize in rekonstruk-
cije (Janack, 2004). Na tem mestu je treba tudi opozoriti oziroma dodati,
da spol seveda ni (več) postavljen kot izolirana spremenljivka ali spremen-
ljivka, ki bi jo bilo mogoče ločiti od drugih osi zatiranja in podvreči ločeni
analizi (Alcoff in Potter, 1993: 3–4).
To je moj konceptualni okvir, s pomočjo katerega sledim linijam
vzdolž t. i. hegemonih »teorij« (ki zagovarjajo različne vrednote, kar po-
meni, da ženske, denimo, lahko devalvirajo na različne načine (prim. Ke-
gan Gardiner, 1984)), torej »teorij«, ki jih ne prepoznamo kot take, ker jih
imamo za zdrav razum ali nujnost, kot temu pravi Sara Ahmed (2000: 99).
1 Uporabljam izraz v množini, ker gre za različne usmeritve in heterogenost »znotraj«
feministične epistemologij.
221
Nekaj epistemoloških zapiskov o raziskovanju
spola v edukaciji
Valerija Vendramin
P Uvodne besede: feministične epistemologije
ričujoči prispevek začenjam z dvema splošnima izhodiščema. Prvo zade-
va šolo (oziroma izobraževalne institucije), ki jo v splošnem razumem kot
ospoljen sistem, ki ima svoje učinke: npr. omejuje možnosti, stereotipizira,
vrednostno razvršča različne tipe vednosti, določa, kaj je primerno za en in
kaj za drug spol ipd. (še vedno v okviru binarne spolne klasifikacije, kar je
danes teoretsko, aktivistično in še kako drugače preseženo).
Nadalje – kar je moje teoretsko izhodišče – črpam iz feminističnih
epistemologij,1 torej teorij o tem, kako nastaja znanstvena vednost, s po-
sebnim poudarkom na spolu. Spol je v tem okviru postavljen kot kategorija
epistemske (tj. s pridobivanjem vednosti povezane) analize in rekonstruk-
cije (Janack, 2004). Na tem mestu je treba tudi opozoriti oziroma dodati,
da spol seveda ni (več) postavljen kot izolirana spremenljivka ali spremen-
ljivka, ki bi jo bilo mogoče ločiti od drugih osi zatiranja in podvreči ločeni
analizi (Alcoff in Potter, 1993: 3–4).
To je moj konceptualni okvir, s pomočjo katerega sledim linijam
vzdolž t. i. hegemonih »teorij« (ki zagovarjajo različne vrednote, kar po-
meni, da ženske, denimo, lahko devalvirajo na različne načine (prim. Ke-
gan Gardiner, 1984)), torej »teorij«, ki jih ne prepoznamo kot take, ker jih
imamo za zdrav razum ali nujnost, kot temu pravi Sara Ahmed (2000: 99).
1 Uporabljam izraz v množini, ker gre za različne usmeritve in heterogenost »znotraj«
feministične epistemologij.
221
