Page 222 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 222
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
Osnovni zaznamek feminističnih epistemologij je »zaveza družbenim in
političnim ciljem feminizma ter raziskovanje razmerja oziroma povezav
med zatiranjem, ki temelji na spolu, in praksami iskanja [oziroma prido-
bivanja] vednosti« (Grasswick in Owen Webb, 2002: 186). To pa med dru-
gim pomeni tudi kritično vrednotenje znanstvenih oziroma raziskovalnih
rezultatov, kjer se (po)kažejo vrednote, predsodki ter družbene, kulturne
in zgodovinske posebnosti, za katere običajno velja, da niso prisotne zara-
di objektivnosti znanosti in univerzalne veljavnosti znanstvenih izsledkov
(gl. npr. Vendramin, 2013).
Mimogrede, vse te postavke niso nujno specifične za feministične epis-
temologije, tega se zavedam, a tu ni prostora za podrobno obdelavo (hkra-
ti pa bi to pomenilo (pre)veliko zastranitev). Strinjala pa bi se z Aino Saari-
nen, da feministično raziskovanje ali iz feminizma izhajajoče raziskovanje
predstavlja izziv obstoječi paradigmi (angl. a paradigmatic challenge) (Saa-
rinen, 1988: 44).2
Ob tem – če se obrnemo k drugemu izhodišču – je pomembno vpra-
šanje, kako kvantitativno raziskovati spol, ne da bi reproducirali spolni du-
alizem (že zgoraj sem omenila, da ta delitev ne zdrži več) in kako sploh
definirati spol kot kategorijo. Kako bi torej lahko zavestno razgrajevale dis-
kriminatorne poglede, če so naša metodološka orodja, posebej tista, ki de-
lujejo skozi kvantitativne analize, nezadostna ali slepa za različnost diskri-
minacij (Vendramin in Šribar, 2010)?
Glavna koordinata?
Ta epistemološki okvir je velikega pomena tudi na področju globalnih raz-
iskav na polju vzgoje in izobraževanja, ki jih na različne načine prežema-
jo trditve o »napredku« žensk oziroma deklet in vse večjih priložnostih in
možnostih, ki jih imajo le-te domnevno v svojih življenjskih potekih. V
prvi vrsti se je treba vprašati, kaj pomeni »ugotovitev«, da je v vzgoji in izo-
braževanju enakost med spoloma (spoli!) dosežena, kaj je temeljni označe-
valec te enakosti in kako na to razumevanje vpliva preplet medijskih vpli-
vov, dominantnih diskurzov spola in raziskovalnih usmeritev. Obstoječi
temeljni označevalec – uspeh ali neuspeh pri merjenju znanja – se zdi ne-
2 Če nas izraz »paradigma« spomni na delo Thomasa Kuhna The Structure of Scientific
Revolutions (v slov.: Struktura znanstvenih revolucij, Ljubljana: Krtina, 1998), še to-
liko bolje. Od tod so možni nadaljnji razmisleki, npr. če se paradigma res spreminja
in kakšne so te spremembe.
222
Osnovni zaznamek feminističnih epistemologij je »zaveza družbenim in
političnim ciljem feminizma ter raziskovanje razmerja oziroma povezav
med zatiranjem, ki temelji na spolu, in praksami iskanja [oziroma prido-
bivanja] vednosti« (Grasswick in Owen Webb, 2002: 186). To pa med dru-
gim pomeni tudi kritično vrednotenje znanstvenih oziroma raziskovalnih
rezultatov, kjer se (po)kažejo vrednote, predsodki ter družbene, kulturne
in zgodovinske posebnosti, za katere običajno velja, da niso prisotne zara-
di objektivnosti znanosti in univerzalne veljavnosti znanstvenih izsledkov
(gl. npr. Vendramin, 2013).
Mimogrede, vse te postavke niso nujno specifične za feministične epis-
temologije, tega se zavedam, a tu ni prostora za podrobno obdelavo (hkra-
ti pa bi to pomenilo (pre)veliko zastranitev). Strinjala pa bi se z Aino Saari-
nen, da feministično raziskovanje ali iz feminizma izhajajoče raziskovanje
predstavlja izziv obstoječi paradigmi (angl. a paradigmatic challenge) (Saa-
rinen, 1988: 44).2
Ob tem – če se obrnemo k drugemu izhodišču – je pomembno vpra-
šanje, kako kvantitativno raziskovati spol, ne da bi reproducirali spolni du-
alizem (že zgoraj sem omenila, da ta delitev ne zdrži več) in kako sploh
definirati spol kot kategorijo. Kako bi torej lahko zavestno razgrajevale dis-
kriminatorne poglede, če so naša metodološka orodja, posebej tista, ki de-
lujejo skozi kvantitativne analize, nezadostna ali slepa za različnost diskri-
minacij (Vendramin in Šribar, 2010)?
Glavna koordinata?
Ta epistemološki okvir je velikega pomena tudi na področju globalnih raz-
iskav na polju vzgoje in izobraževanja, ki jih na različne načine prežema-
jo trditve o »napredku« žensk oziroma deklet in vse večjih priložnostih in
možnostih, ki jih imajo le-te domnevno v svojih življenjskih potekih. V
prvi vrsti se je treba vprašati, kaj pomeni »ugotovitev«, da je v vzgoji in izo-
braževanju enakost med spoloma (spoli!) dosežena, kaj je temeljni označe-
valec te enakosti in kako na to razumevanje vpliva preplet medijskih vpli-
vov, dominantnih diskurzov spola in raziskovalnih usmeritev. Obstoječi
temeljni označevalec – uspeh ali neuspeh pri merjenju znanja – se zdi ne-
2 Če nas izraz »paradigma« spomni na delo Thomasa Kuhna The Structure of Scientific
Revolutions (v slov.: Struktura znanstvenih revolucij, Ljubljana: Krtina, 1998), še to-
liko bolje. Od tod so možni nadaljnji razmisleki, npr. če se paradigma res spreminja
in kakšne so te spremembe.
222
