Page 165 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 165
mentalne r epr ezentacije študentov do nadarjenih in njihovega izobr aževanja
Asociacije na stimulativno besedno zvezo izobraževanje nadarjenih
znotraj najbolj zastopane semantične kategorije didaktično-metodične pri-
lagoditve potrdijo ponotranjeno zavedanje in če predpostavljamo, da aso-
ciacije sprožijo predhodne izkušnje (Sternberg, 2008), do določene mere
tudi implementacijo v praksi, drugega dela opredelitve nadarjenih učen-
cev, in sicer »/…/Šola tem učencem zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in
izobraževanje, tako da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela ter jim
omogoči vključitev v dodatni pouk, druge oblike individualne in skupinske
pomoči ter druge oblike dela« (ZOsn, 11. člen). Prva kategorija semantično
sovpada s karierno orientacijo študentov in s potrebami nadarjenih učen-
cev (t. j. razvijanje močnih področij, individualiziran program, prilagodi-
tve v kurikulumu, svetovanje itd.), ki jih kot pomembne pri nadarjenih uče-
nih prepoznavajo slovenski učitelji tudi v že omenjeni raziskavi Matrić in
Duh (2019). Čeprav študenti pedagoških smeri deklarativno izražajo nak-
lonjenost do izobraževanja nadarjenih, opozarjajo na številne pomanjklji-
vosti implementacije v praksi. Kritičnost do sistemske ureditve in realno-
sti izvajanja specifičnih prilagoditev za nadarjene učence je se je pokazala
tudi v raziskavi Loboda et. al. (2020), v kateri študenti poročajo o neizva-
janju prilagoditev in dejavnosti za nadarjene učence v praksi ter so z vidi-
ka množičnega prepoznavanja kritični do procesa prepoznave nadarjenih,
kar se sklada tudi z ugotovitvami ostalih slovenskih raziskovalcev (Boben,
2012; Juriševič, 2012a; Žagar, 2012).
Zaključek
Stališča prihodnjih učiteljev do izobraževanja nadarjenih so ključnega
pomena za razvoj poučevanja nadarjenih učencev v prihodnosti, njihove
mentalne reprezentacije pa nam omogočajo edinstven vpogled v njihovo
razmišljanje o nadarjenih učencih. To ne predstavlja le zanimivih razisko-
valnih izsledkov, temveč ima tudi aplikativno vrednost za izobraževalce
učiteljev, da bi optimalno naravnali študijski proces v kultivacijo kognicij
učiteljev (Huang, 2015).
Mentalne reprezentacije študentov v predstavljeni raziskavi odražajo
splošno oz. površinsko razumevanje pojma nadarjen učenec, ter ga postav-
ljajo predvsem v šolsko okolje oz. na akademsko področje, pri asociacijah
pojma izobraževanje nadarjenih pa izstopata semantični kategoriji didak-
tično-metodičnih prilagoditev in kritika obstoječih praks dela z nadarje-
nimi v vzgoji in izobraževanju. Zdi se, da gre za asociacije, ki izhajajo iz
izkušenj študentov, predvsem na osnovi njihovega dosedanjega šolanja. V
165
Asociacije na stimulativno besedno zvezo izobraževanje nadarjenih
znotraj najbolj zastopane semantične kategorije didaktično-metodične pri-
lagoditve potrdijo ponotranjeno zavedanje in če predpostavljamo, da aso-
ciacije sprožijo predhodne izkušnje (Sternberg, 2008), do določene mere
tudi implementacijo v praksi, drugega dela opredelitve nadarjenih učen-
cev, in sicer »/…/Šola tem učencem zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in
izobraževanje, tako da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela ter jim
omogoči vključitev v dodatni pouk, druge oblike individualne in skupinske
pomoči ter druge oblike dela« (ZOsn, 11. člen). Prva kategorija semantično
sovpada s karierno orientacijo študentov in s potrebami nadarjenih učen-
cev (t. j. razvijanje močnih področij, individualiziran program, prilagodi-
tve v kurikulumu, svetovanje itd.), ki jih kot pomembne pri nadarjenih uče-
nih prepoznavajo slovenski učitelji tudi v že omenjeni raziskavi Matrić in
Duh (2019). Čeprav študenti pedagoških smeri deklarativno izražajo nak-
lonjenost do izobraževanja nadarjenih, opozarjajo na številne pomanjklji-
vosti implementacije v praksi. Kritičnost do sistemske ureditve in realno-
sti izvajanja specifičnih prilagoditev za nadarjene učence je se je pokazala
tudi v raziskavi Loboda et. al. (2020), v kateri študenti poročajo o neizva-
janju prilagoditev in dejavnosti za nadarjene učence v praksi ter so z vidi-
ka množičnega prepoznavanja kritični do procesa prepoznave nadarjenih,
kar se sklada tudi z ugotovitvami ostalih slovenskih raziskovalcev (Boben,
2012; Juriševič, 2012a; Žagar, 2012).
Zaključek
Stališča prihodnjih učiteljev do izobraževanja nadarjenih so ključnega
pomena za razvoj poučevanja nadarjenih učencev v prihodnosti, njihove
mentalne reprezentacije pa nam omogočajo edinstven vpogled v njihovo
razmišljanje o nadarjenih učencih. To ne predstavlja le zanimivih razisko-
valnih izsledkov, temveč ima tudi aplikativno vrednost za izobraževalce
učiteljev, da bi optimalno naravnali študijski proces v kultivacijo kognicij
učiteljev (Huang, 2015).
Mentalne reprezentacije študentov v predstavljeni raziskavi odražajo
splošno oz. površinsko razumevanje pojma nadarjen učenec, ter ga postav-
ljajo predvsem v šolsko okolje oz. na akademsko področje, pri asociacijah
pojma izobraževanje nadarjenih pa izstopata semantični kategoriji didak-
tično-metodičnih prilagoditev in kritika obstoječih praks dela z nadarje-
nimi v vzgoji in izobraževanju. Zdi se, da gre za asociacije, ki izhajajo iz
izkušenj študentov, predvsem na osnovi njihovega dosedanjega šolanja. V
165
