Page 162 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 162
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
Slika 9: Semantične kategorije za pojem nadarjen učenec
na o osnovni šoli. Ta pravi, da so nadarjeni učenci »/…/ učenci, ki izkazu-
jejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na po-
sameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu./…/« (ZOsn, 11. člen).
Mentalne reprezentacije študentov, skladno s šolsko kulturo, ki sprejema
nadarjenost le na določenih področjih, in prevladujočimi stereotipi o aka-
demsko nadarjenih učencih (IEA, 2018), postavljajo tudi v našem vzorcu
nadarjenega učenca predvsem v šolsko okolje oz. izpostavljajo učno podro-
čje (izstopa matematika), ki mu sledi umetnost, medtem ko so denimo po-
dročje športa, v smislu izjemnih psihomotoričnih sposobnosti, študenti le
redko navedli kot asociacijo na dani pojem. O podobnih ugotovitvah poro-
čajo tudi tuji raziskovalci (Olthouse, 2014; Schroth in Helfer, 2009), ki opo-
zarjajo na pomen ustreznega razumevanja in pojmovanja nadarjenosti pri
(prihodnjih) učiteljih, saj le-to ključno vpliva na njihovo poučevalno pra-
kso. V zvezi s tem Sternberg in Kaufman (2018) poudarjata, da na koncep-
tualizacijo nadarjenosti vplivajo tako eksplicitne kot implicitne teorije na-
darjenosti, kar pomeni, da je pri izobraževanju učiteljev treba upoštevati
doseženo strokovno znanje učiteljev in njihova bolj osebna oz. subjektivna
pojmovanja o nadarjenosti in značilnostih nadarjenih učencev.
Kljub ugotovitvi, da so študenti kritični do množičnega prepoznava-
nja nadarjenih, ki je dejansko problem identifikacije v slovenski šoli (Ju-
riševič, 2012a), njihove mentalne reprezentacije vključujejo tudi sorodne
pojme, kot so talent in močna področja, kar kaže na precej nejasno poj-
162
Slika 9: Semantične kategorije za pojem nadarjen učenec
na o osnovni šoli. Ta pravi, da so nadarjeni učenci »/…/ učenci, ki izkazu-
jejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na po-
sameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu./…/« (ZOsn, 11. člen).
Mentalne reprezentacije študentov, skladno s šolsko kulturo, ki sprejema
nadarjenost le na določenih področjih, in prevladujočimi stereotipi o aka-
demsko nadarjenih učencih (IEA, 2018), postavljajo tudi v našem vzorcu
nadarjenega učenca predvsem v šolsko okolje oz. izpostavljajo učno podro-
čje (izstopa matematika), ki mu sledi umetnost, medtem ko so denimo po-
dročje športa, v smislu izjemnih psihomotoričnih sposobnosti, študenti le
redko navedli kot asociacijo na dani pojem. O podobnih ugotovitvah poro-
čajo tudi tuji raziskovalci (Olthouse, 2014; Schroth in Helfer, 2009), ki opo-
zarjajo na pomen ustreznega razumevanja in pojmovanja nadarjenosti pri
(prihodnjih) učiteljih, saj le-to ključno vpliva na njihovo poučevalno pra-
kso. V zvezi s tem Sternberg in Kaufman (2018) poudarjata, da na koncep-
tualizacijo nadarjenosti vplivajo tako eksplicitne kot implicitne teorije na-
darjenosti, kar pomeni, da je pri izobraževanju učiteljev treba upoštevati
doseženo strokovno znanje učiteljev in njihova bolj osebna oz. subjektivna
pojmovanja o nadarjenosti in značilnostih nadarjenih učencev.
Kljub ugotovitvi, da so študenti kritični do množičnega prepoznava-
nja nadarjenih, ki je dejansko problem identifikacije v slovenski šoli (Ju-
riševič, 2012a), njihove mentalne reprezentacije vključujejo tudi sorodne
pojme, kot so talent in močna področja, kar kaže na precej nejasno poj-
162
