Page 164 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 164
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
Slika 10: Semantične kategorije za pojem izobraževanje nadarjenih
jeni učenci niso slabše osebnostno opremljeni kot njihovi vrstniki (Bergold
et al., 2015; Freeman, 2010).
Analiza semantičnih kategorij na osnovi asociacij študentov
na pojem izobraževanje nadarjenih
Obe primerjani skupini (Slika 10) zavzemata največji delež v semantični ka-
tegoriji A: didaktično-metodične prilagoditve (f%začetni = 49, f%zaključni = 47),
npr. dodatne naloge, dodatni pouk, zahtevnejše naloge. Sledi semantična
kategorija B: negativni vidiki izobraževanja nadarjenih (f%začetni = 11, f%zak-
ljučni = 17), npr. kritika izvajanja v praksi, kritika identifikacije. Slednje naka-
zuje večjo kritičnost in zavedanje negativnih vidikov izobraževanja nadar-
jenih z višjim letnikom študija. Preostale semantične kategorije k strukturi
pomena pojma prispevajo manjše, med študenti začetnega in zaključene-
ga letnika relativno enakomerno porazdeljene deleže, in sicer kategorija C:
okolja (f%začetni = 14, f%zaključni = 11), npr. osnovna šola, obšolske dejavnosti,
kategorija D: kompetentnost za delo z nadarjenimi (f%začetni = 9,5, f%zaključni =
12), npr. zahtevnejše delo učitelja, učiteljeva priprava, kategorija E: koncep-
tualizacija nadarjenosti (f%začetni = 9,5, f%zaključni = 7), npr. kultura in umet-
nost, testiranje, ter kategoriji F: motivacijske in psihološke spodbude (f%začetni
= 6, f%zaključni = 5) in G: dom in družina (f%začetni = 1, f%zaključni = 1),, ki predsta-
vljata najmanjši delež asociacij. Vsota vseh obteženih frekvenc je ponovno
nekoliko višja pri študentih začetnega letnika (Σzačetni = 1134, Σzaključni = 965).
164
Slika 10: Semantične kategorije za pojem izobraževanje nadarjenih
jeni učenci niso slabše osebnostno opremljeni kot njihovi vrstniki (Bergold
et al., 2015; Freeman, 2010).
Analiza semantičnih kategorij na osnovi asociacij študentov
na pojem izobraževanje nadarjenih
Obe primerjani skupini (Slika 10) zavzemata največji delež v semantični ka-
tegoriji A: didaktično-metodične prilagoditve (f%začetni = 49, f%zaključni = 47),
npr. dodatne naloge, dodatni pouk, zahtevnejše naloge. Sledi semantična
kategorija B: negativni vidiki izobraževanja nadarjenih (f%začetni = 11, f%zak-
ljučni = 17), npr. kritika izvajanja v praksi, kritika identifikacije. Slednje naka-
zuje večjo kritičnost in zavedanje negativnih vidikov izobraževanja nadar-
jenih z višjim letnikom študija. Preostale semantične kategorije k strukturi
pomena pojma prispevajo manjše, med študenti začetnega in zaključene-
ga letnika relativno enakomerno porazdeljene deleže, in sicer kategorija C:
okolja (f%začetni = 14, f%zaključni = 11), npr. osnovna šola, obšolske dejavnosti,
kategorija D: kompetentnost za delo z nadarjenimi (f%začetni = 9,5, f%zaključni =
12), npr. zahtevnejše delo učitelja, učiteljeva priprava, kategorija E: koncep-
tualizacija nadarjenosti (f%začetni = 9,5, f%zaključni = 7), npr. kultura in umet-
nost, testiranje, ter kategoriji F: motivacijske in psihološke spodbude (f%začetni
= 6, f%zaključni = 5) in G: dom in družina (f%začetni = 1, f%zaključni = 1),, ki predsta-
vljata najmanjši delež asociacij. Vsota vseh obteženih frekvenc je ponovno
nekoliko višja pri študentih začetnega letnika (Σzačetni = 1134, Σzaključni = 965).
164
