Page 159 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 159
mentalne r epr ezentacije študentov do nadarjenih in njihovega izobr aževanja
široko ter izkazujejo egalitarne mentalne reprezentacije in pomanjkljivo ra-
zumevanje izobraževalnih potreb nadarjenih učencev.
Mentalne reprezentacije učiteljev o nadarjenosti učencev vplivajo na
njihove odločitve o nominaciji potencialno nadarjenih učencev (Olthou-
se, 2014). Sternberg in Kaufman (2018) poudarjata, da je pri prepoznavanju
nadarjenih učencev iz omenjenega razloga ne glede na teoretična izhodišča
treba biti pozoren na naslednje: uporabo več raznolikih meritev, upošteva-
nje osebnostnih značilnosti, kot so angažiranost, ciljna usmerjenost in pre-
danost, ter upoštevanje kontekstualnih dejavnikov, kot sta kultivacija na-
darjenosti in socializacija nadarjenih.
Na osnovi povedanega je mogoče skleniti, da je mentalne reprezentaci-
je učiteljev, kot izjemno vplivne kognicije za poučevanje in učenje učencev,
mogoče raziskovati na različne načine, med drugim tudi s tehniko skupin-
skih asociacij AGA (angl. Associative Group Analysis; Szalay in Brent, 1967).
Ta tehnika posredno meri zaznave, stališča in prepričanja posameznika s
pomočjo prostih besednih asociacij; običajno uporablja za inferenčno razi-
skovanje medkulturnih razlik, pri čemer je v ospredju jezik kot komunika-
cijsko orodje preučevane skupine ljudi, s katerim ti izražajo svoje razmišlja-
nje, doživljanje in vedenjske namere (Ross et al., 2005).
Problem in cilj raziskave
Stališča učiteljev do nadarjenih in njihovega izobraževanja so eden ključnih
dejavnikov kakovostnega pedagoškega dela učiteljev z nadarjenimi učenci
v šoli (Szymanski et al., 2018). Univerzitetno okolje, v katerem se izobražu-
jejo prihodnji učitelji, zato predstavlja temeljni kontekst, v katerem lahko
učitelji usvojijo znanje in izkušnje, ki prispevajo k razvoju strokovnega, na
empiričnih dokazih temelječega pedagoškega pristopa. Da bi visokošolske
ustanove, ki izobražujejo učitelje, to nalogo lahko kakovostno izvajale (npr.
študente strokovno spodbujale, usmerjale in podpirale), je potrebno razu-
mevanje o predznanju študentov; znanje o tem, kako študenti razmišljajo o
obravnavani problematiki, kakšne so njihove osebne izkušnje, pojmovanja
in stališča in kako jih je mogoče kultivirati v okviru vzgojno-izobraževal-
nega konteksta. Ob pregledu referenčne literature je mogoče ugotoviti, da je
kljub svoji pomembnosti to področje še premalo raziskano. Cilj raziskave je
bil zato ugotoviti, kako študenti – prihodnji učitelji – pred vstopom v peda-
goško prakso razmišljajo o nadarjenih učencih in njihovem izobraževanju.
Natančneje, zanimale so nas njihove mentalne reprezentacije o dveh teme-
159
široko ter izkazujejo egalitarne mentalne reprezentacije in pomanjkljivo ra-
zumevanje izobraževalnih potreb nadarjenih učencev.
Mentalne reprezentacije učiteljev o nadarjenosti učencev vplivajo na
njihove odločitve o nominaciji potencialno nadarjenih učencev (Olthou-
se, 2014). Sternberg in Kaufman (2018) poudarjata, da je pri prepoznavanju
nadarjenih učencev iz omenjenega razloga ne glede na teoretična izhodišča
treba biti pozoren na naslednje: uporabo več raznolikih meritev, upošteva-
nje osebnostnih značilnosti, kot so angažiranost, ciljna usmerjenost in pre-
danost, ter upoštevanje kontekstualnih dejavnikov, kot sta kultivacija na-
darjenosti in socializacija nadarjenih.
Na osnovi povedanega je mogoče skleniti, da je mentalne reprezentaci-
je učiteljev, kot izjemno vplivne kognicije za poučevanje in učenje učencev,
mogoče raziskovati na različne načine, med drugim tudi s tehniko skupin-
skih asociacij AGA (angl. Associative Group Analysis; Szalay in Brent, 1967).
Ta tehnika posredno meri zaznave, stališča in prepričanja posameznika s
pomočjo prostih besednih asociacij; običajno uporablja za inferenčno razi-
skovanje medkulturnih razlik, pri čemer je v ospredju jezik kot komunika-
cijsko orodje preučevane skupine ljudi, s katerim ti izražajo svoje razmišlja-
nje, doživljanje in vedenjske namere (Ross et al., 2005).
Problem in cilj raziskave
Stališča učiteljev do nadarjenih in njihovega izobraževanja so eden ključnih
dejavnikov kakovostnega pedagoškega dela učiteljev z nadarjenimi učenci
v šoli (Szymanski et al., 2018). Univerzitetno okolje, v katerem se izobražu-
jejo prihodnji učitelji, zato predstavlja temeljni kontekst, v katerem lahko
učitelji usvojijo znanje in izkušnje, ki prispevajo k razvoju strokovnega, na
empiričnih dokazih temelječega pedagoškega pristopa. Da bi visokošolske
ustanove, ki izobražujejo učitelje, to nalogo lahko kakovostno izvajale (npr.
študente strokovno spodbujale, usmerjale in podpirale), je potrebno razu-
mevanje o predznanju študentov; znanje o tem, kako študenti razmišljajo o
obravnavani problematiki, kakšne so njihove osebne izkušnje, pojmovanja
in stališča in kako jih je mogoče kultivirati v okviru vzgojno-izobraževal-
nega konteksta. Ob pregledu referenčne literature je mogoče ugotoviti, da je
kljub svoji pomembnosti to področje še premalo raziskano. Cilj raziskave je
bil zato ugotoviti, kako študenti – prihodnji učitelji – pred vstopom v peda-
goško prakso razmišljajo o nadarjenih učencih in njihovem izobraževanju.
Natančneje, zanimale so nas njihove mentalne reprezentacije o dveh teme-
159
