Page 158 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 158
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
o značilnostih učencev, ki preko učiteljevih ravnanj pomembno vplivajo
na motivacijo in zadovoljstvo učencev pri določenem predmetu (Pajares,
1992). Szymanski et al. (2018) podarjajo, da imajo učitelji s svojimi stališ-
či in vedenji med vsemi učenci največji vpliv na nadarjene, saj so oni naj-
pogosteje tisti, ki jih prepoznajo za nadarjene in zanje predlagajo določe-
ne prilagoditve.
Pozitivna stališča učiteljev ne vplivajo le na poučevalno prakso, am-
pak posredno tudi na stališča in vedenja sošolcev (vrstnikov) nadarjenih
ter spodbudno razredno klimo, ki zagotavlja optimalen razvoj nadarjenih
učencev (Al Makhalid, 2012). Ozcan (2016) stališča prihodnjih učiteljev
opisuje kot ključna za njihov nadaljnji razvoj in uspešnost poučevanja na-
darjenih učencev. Avtor poudarja pomen učiteljevega dobrega poznavanja
učnih značilnosti in potreb učencev ter razumevanje pomena diferenci-
ranega in individualiziranega poučevanja za zadovoljevanje učnih potreb
in spodbujanje učnih potencialov različnih učencev, med njimi tudi na-
darjenih.
Raziskovalni izsledki kažejo, da imajo učitelji tako pozitivne kot tudi
negativne mentalne reprezentacije o nadarjenih učencih (McCoach in Si-
egle, 2007). Poleg tega raziskovalci ugotavljajo, da so pri učiteljih pri-
sotna stereotipna prepričanja o nadarjenih učencih, in sicer predvsem o
tem, da imajo nadarjeni učenci visoke intelektualne sposobnosti in social-
ne, čustvene ali vedenjske težave (Matrić in Duh, 2019; Preckel et al., 2015).
Schroth in Helfer (2009) navajata, da pri učiteljih prevladujejo tradicional-
na pojmovanja nadarjenosti predvsem v smislu splošnih intelektualnih
sposobnosti in visokih učnih dosežkov, pri tem pa so zanemarjeni nekate-
ri specifični talenti nadarjenih učencev (npr. na področju umetnosti) in na-
darjeni učenci, ki izkazujejo podpovprečne dosežke v šoli. Olthouse (2014)
je z uporabo analize metafor ugotovila, da mentalne reprezentacije prihod-
njih učiteljev o nadarjenih učencih odražajo zaznavo nadarjenosti v smis-
lu hitrega pomnjenja dejstev in izkazanih dosežkov. Prihodnji učitelji na-
darjenost dojemajo predvsem v splošnem smislu nadpovprečnosti na vseh
področjih in izražajo pozitivno naravnane mentalne reprezentacije o na-
darjenih učencih, iz česar bi bilo mogoče sklepati, da bodo ustrezno razu-
meli njihove izobraževalne potrebe in bodo naklonjeni specifičnim prila-
goditvam (npr. akceleraciji in obogatitvenim dejavnostim). Na drugi strani
ugotovitve kvantitativne študije mentalnih reprezentacij prihodnjih učite-
ljev kažejo (Bain et al., 2007), da študenti razumejo pojem nadarjenosti zelo
158
o značilnostih učencev, ki preko učiteljevih ravnanj pomembno vplivajo
na motivacijo in zadovoljstvo učencev pri določenem predmetu (Pajares,
1992). Szymanski et al. (2018) podarjajo, da imajo učitelji s svojimi stališ-
či in vedenji med vsemi učenci največji vpliv na nadarjene, saj so oni naj-
pogosteje tisti, ki jih prepoznajo za nadarjene in zanje predlagajo določe-
ne prilagoditve.
Pozitivna stališča učiteljev ne vplivajo le na poučevalno prakso, am-
pak posredno tudi na stališča in vedenja sošolcev (vrstnikov) nadarjenih
ter spodbudno razredno klimo, ki zagotavlja optimalen razvoj nadarjenih
učencev (Al Makhalid, 2012). Ozcan (2016) stališča prihodnjih učiteljev
opisuje kot ključna za njihov nadaljnji razvoj in uspešnost poučevanja na-
darjenih učencev. Avtor poudarja pomen učiteljevega dobrega poznavanja
učnih značilnosti in potreb učencev ter razumevanje pomena diferenci-
ranega in individualiziranega poučevanja za zadovoljevanje učnih potreb
in spodbujanje učnih potencialov različnih učencev, med njimi tudi na-
darjenih.
Raziskovalni izsledki kažejo, da imajo učitelji tako pozitivne kot tudi
negativne mentalne reprezentacije o nadarjenih učencih (McCoach in Si-
egle, 2007). Poleg tega raziskovalci ugotavljajo, da so pri učiteljih pri-
sotna stereotipna prepričanja o nadarjenih učencih, in sicer predvsem o
tem, da imajo nadarjeni učenci visoke intelektualne sposobnosti in social-
ne, čustvene ali vedenjske težave (Matrić in Duh, 2019; Preckel et al., 2015).
Schroth in Helfer (2009) navajata, da pri učiteljih prevladujejo tradicional-
na pojmovanja nadarjenosti predvsem v smislu splošnih intelektualnih
sposobnosti in visokih učnih dosežkov, pri tem pa so zanemarjeni nekate-
ri specifični talenti nadarjenih učencev (npr. na področju umetnosti) in na-
darjeni učenci, ki izkazujejo podpovprečne dosežke v šoli. Olthouse (2014)
je z uporabo analize metafor ugotovila, da mentalne reprezentacije prihod-
njih učiteljev o nadarjenih učencih odražajo zaznavo nadarjenosti v smis-
lu hitrega pomnjenja dejstev in izkazanih dosežkov. Prihodnji učitelji na-
darjenost dojemajo predvsem v splošnem smislu nadpovprečnosti na vseh
področjih in izražajo pozitivno naravnane mentalne reprezentacije o na-
darjenih učencih, iz česar bi bilo mogoče sklepati, da bodo ustrezno razu-
meli njihove izobraževalne potrebe in bodo naklonjeni specifičnim prila-
goditvam (npr. akceleraciji in obogatitvenim dejavnostim). Na drugi strani
ugotovitve kvantitativne študije mentalnih reprezentacij prihodnjih učite-
ljev kažejo (Bain et al., 2007), da študenti razumejo pojem nadarjenosti zelo
158
