Page 139 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 139
zaznave učiteljev začetnikov o svojih mentorjih in sodelovanju z njimi
Metoda
V proučevanje uresničevanja ciljev uvajanja učitelja začetnika2 v pedago-
ški poklic z vidika oblikovanja poklicne identitete učitelja slovenščine je bil
usmerjen del raziskave na temo Vloga obdobja pripravništva pri pridobiva-
nju kompetenc za poučevanje slovenščine. Raziskava je potekala v okviru
doktorskega študija (na FF UL, pod mentorstvom red. prof. dr. Bože Kra-
kar Vogel). V raziskavi je sodelovalo 72 učiteljev začetnikov in 60 mentor-
jev učiteljem začetnikom.
Od 72 anketiranih pripravnikov jih je 51 (70,8 %) opravljalo volonter-
sko pripravništvo, 21 (29,2 %) pa so ga imeli plačanega. Dobra polovica an-
ketiranih (44 oziroma 61,1 %) je pripravništvo opravljala v osnovni šoli, dob-
ra četrtina (20 oziroma 27,8 %) pa v gimnaziji. Po štirje anketirani (5,6 %)
so pripravništvo opravljali v poklicni ali strokovni šoli oziroma srednji teh-
niški šoli.
Kot inštrument za raziskovanje smo uporabili anketni vprašalnik, ki
smo ga za namene raziskave na podlagi strokovne in znanstvene literature
o kompetencah učitelja slovenščine sestavili s pomočjo mentorice. Sestavi-
li smo dva različna anketna vprašalnika – enega za učitelje začetnike/pri-
pravnike in enega za njihove mentorje. Raziskava pa je zajemala tudi ana-
lizo sistemskih aktov in ostalih predpisov s področja uvajanja v pedagoški
poklic, tj. pripravništva.
Ob raziskovanju omenjene teme smo se osredotočili zlasti na proces
mentoriranja, ki je ključen pri oblikovanju poklicne identitete učitelja za-
četnika, in si v ta namen zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:
– Kakšna so bila njihova začetna pričakovanja do mentorja?
– Kako pripravniki ocenjujejo njihovo sodelovanje z mentorjem?
– Kako pripravniki ocenjujejo usposobljenost svojega mentorja za
opravljanje ključnih nalog, ki jih imajo mentorji v času uvajanja
učitelja začetnika v pedagoški poklic (mentor kot model, vključe-
valec v šolsko kulturo, sponzor, podpornik in izobraževalec)?
– Kako ocenjujejo mentorjeve profesionalne kompetence?
2 V naši raziskavi smo jih imenovali pripravniki, saj je takrat veljavna slovenska zako-
nodaja učitelja začetnika, ki po zaključenem univerzitetnem izobraževanju vstopa
v pedagoški poklic pod vodstvom usposobljenega učitelja praktika (pripravniškega
mentorja), imenovala z izrazom pripravnik. V prispevku smo terminologijo poeno-
tili s strokovno literaturo in pripravnika imenujemo učitelj začetnik.
139
Metoda
V proučevanje uresničevanja ciljev uvajanja učitelja začetnika2 v pedago-
ški poklic z vidika oblikovanja poklicne identitete učitelja slovenščine je bil
usmerjen del raziskave na temo Vloga obdobja pripravništva pri pridobiva-
nju kompetenc za poučevanje slovenščine. Raziskava je potekala v okviru
doktorskega študija (na FF UL, pod mentorstvom red. prof. dr. Bože Kra-
kar Vogel). V raziskavi je sodelovalo 72 učiteljev začetnikov in 60 mentor-
jev učiteljem začetnikom.
Od 72 anketiranih pripravnikov jih je 51 (70,8 %) opravljalo volonter-
sko pripravništvo, 21 (29,2 %) pa so ga imeli plačanega. Dobra polovica an-
ketiranih (44 oziroma 61,1 %) je pripravništvo opravljala v osnovni šoli, dob-
ra četrtina (20 oziroma 27,8 %) pa v gimnaziji. Po štirje anketirani (5,6 %)
so pripravništvo opravljali v poklicni ali strokovni šoli oziroma srednji teh-
niški šoli.
Kot inštrument za raziskovanje smo uporabili anketni vprašalnik, ki
smo ga za namene raziskave na podlagi strokovne in znanstvene literature
o kompetencah učitelja slovenščine sestavili s pomočjo mentorice. Sestavi-
li smo dva različna anketna vprašalnika – enega za učitelje začetnike/pri-
pravnike in enega za njihove mentorje. Raziskava pa je zajemala tudi ana-
lizo sistemskih aktov in ostalih predpisov s področja uvajanja v pedagoški
poklic, tj. pripravništva.
Ob raziskovanju omenjene teme smo se osredotočili zlasti na proces
mentoriranja, ki je ključen pri oblikovanju poklicne identitete učitelja za-
četnika, in si v ta namen zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:
– Kakšna so bila njihova začetna pričakovanja do mentorja?
– Kako pripravniki ocenjujejo njihovo sodelovanje z mentorjem?
– Kako pripravniki ocenjujejo usposobljenost svojega mentorja za
opravljanje ključnih nalog, ki jih imajo mentorji v času uvajanja
učitelja začetnika v pedagoški poklic (mentor kot model, vključe-
valec v šolsko kulturo, sponzor, podpornik in izobraževalec)?
– Kako ocenjujejo mentorjeve profesionalne kompetence?
2 V naši raziskavi smo jih imenovali pripravniki, saj je takrat veljavna slovenska zako-
nodaja učitelja začetnika, ki po zaključenem univerzitetnem izobraževanju vstopa
v pedagoški poklic pod vodstvom usposobljenega učitelja praktika (pripravniškega
mentorja), imenovala z izrazom pripravnik. V prispevku smo terminologijo poeno-
tili s strokovno literaturo in pripravnika imenujemo učitelj začetnik.
139
