Page 134 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 134
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
– kakšen naj bi v resnici bil sam kot nosilec poklica« (Muršak idr.,
2011: 21).
V procesu identifikacije se posameznik uskladi s pričakovanji svoje
socialno-poklicne referenčne skupine, kar pripelje do občutka pripadnosti
s ponotranjanjem norm in legitimnih modelov te referenčne skupine. Re-
ferenčna skupina je v učiteljskem poklicu videna kot skupnost, »ki je soci-
alno homogena in integrirana, z močno stopnjo identifikacije med člani,
kar omogoča tudi stabilne socialne odnose. Posameznik doživlja sebe kot
del celote, socialnega korpusa, ki mu pripada in od katerega tudi pričakuje
ustrezno socialno podporo in zaščito« (ibid.: 22).
Ob vsem tem se dogaja še proces simbolne vključitve posameznika v
skupino oz. t. i. iniciacije, saj ni dovolj le, da posameznik spozna in se nau-
či opravljati določeno delo in se z njim tako ali drugače poistoveti, ponotra-
nji norme in načine vedenja. Posameznik mora biti tudi ustrezno iniciiran,
bolj ali manj formalno vpeljan v družbeno vlogo, priznan kot predstavnik
te vloge/poklica v očeh sodelavcev pa tudi v očeh drugih članov skupnosti.
Ključno vlogo pri tem ima obdobje prehoda iz šolanja v zaposlitev (ibid.) oz.
v učiteljskem poklicu obdobje uvajanja v pedagoški poklic.
Oblikovanje poklicne identitete učitelja
Poklicna identiteta učitelja »vsebuje učiteljevo znanje o sebi v različnih pe-
dagoških situacijah in z njimi povezanimi socialnih odnosih« (Razdevšek
Pučko in Juriševič, 2010: 13), oblikuje se »v različnih fazah in je nepretrgan
proces, ki se začne že pred neposrednim vstopom ali začetkom dela na do-
ločenem poklicnem področju« (Muršak idr., 2011: 24). Gre za prvo obdobje
oblikovanja poklicne identitete oz. t. i. vnaprejšnjo ali anticipatorno poklic-
no socializacijo. Proces vnaprejšnje identifikacije s poklicno vlogo je po-
memben, saj že ob vstopu v poklic vnaprej zaznamuje posameznikov po-
klicni razvoj. V učiteljskem poklicu je vnaprejšnja socializacija v veliki meri
vodena v okviru dodiplomskega izobraževanja, ki v okviru pedagoške pra-
kse1 omogoča bodočim učiteljem (bolj kot pripravo na delo) pridobivanje
izkušenj in srečevanje s člani poklicne skupine, ki ji bodo bodoči učitelji
pripadali. »Kolikor bolj so te izkušnje in socialni stiki reflektirani in koli-
kor več je priložnosti, da si prihodnji učitelji take izkušnje pridobijo, toliko
manjši bo vstopni šok oz. toliko manjša bo stopnja vstopne frustracije, ki
nastane, ko posameznik vstopi v referenčno skupino in proces konverzije,
1 Vpeljevanje praktičnega dela izobraževanja v programe formalnega izobraževanja
se v stroki imenuje tudi alternacija (več o tem v Muršak idr., 2011).
134
– kakšen naj bi v resnici bil sam kot nosilec poklica« (Muršak idr.,
2011: 21).
V procesu identifikacije se posameznik uskladi s pričakovanji svoje
socialno-poklicne referenčne skupine, kar pripelje do občutka pripadnosti
s ponotranjanjem norm in legitimnih modelov te referenčne skupine. Re-
ferenčna skupina je v učiteljskem poklicu videna kot skupnost, »ki je soci-
alno homogena in integrirana, z močno stopnjo identifikacije med člani,
kar omogoča tudi stabilne socialne odnose. Posameznik doživlja sebe kot
del celote, socialnega korpusa, ki mu pripada in od katerega tudi pričakuje
ustrezno socialno podporo in zaščito« (ibid.: 22).
Ob vsem tem se dogaja še proces simbolne vključitve posameznika v
skupino oz. t. i. iniciacije, saj ni dovolj le, da posameznik spozna in se nau-
či opravljati določeno delo in se z njim tako ali drugače poistoveti, ponotra-
nji norme in načine vedenja. Posameznik mora biti tudi ustrezno iniciiran,
bolj ali manj formalno vpeljan v družbeno vlogo, priznan kot predstavnik
te vloge/poklica v očeh sodelavcev pa tudi v očeh drugih članov skupnosti.
Ključno vlogo pri tem ima obdobje prehoda iz šolanja v zaposlitev (ibid.) oz.
v učiteljskem poklicu obdobje uvajanja v pedagoški poklic.
Oblikovanje poklicne identitete učitelja
Poklicna identiteta učitelja »vsebuje učiteljevo znanje o sebi v različnih pe-
dagoških situacijah in z njimi povezanimi socialnih odnosih« (Razdevšek
Pučko in Juriševič, 2010: 13), oblikuje se »v različnih fazah in je nepretrgan
proces, ki se začne že pred neposrednim vstopom ali začetkom dela na do-
ločenem poklicnem področju« (Muršak idr., 2011: 24). Gre za prvo obdobje
oblikovanja poklicne identitete oz. t. i. vnaprejšnjo ali anticipatorno poklic-
no socializacijo. Proces vnaprejšnje identifikacije s poklicno vlogo je po-
memben, saj že ob vstopu v poklic vnaprej zaznamuje posameznikov po-
klicni razvoj. V učiteljskem poklicu je vnaprejšnja socializacija v veliki meri
vodena v okviru dodiplomskega izobraževanja, ki v okviru pedagoške pra-
kse1 omogoča bodočim učiteljem (bolj kot pripravo na delo) pridobivanje
izkušenj in srečevanje s člani poklicne skupine, ki ji bodo bodoči učitelji
pripadali. »Kolikor bolj so te izkušnje in socialni stiki reflektirani in koli-
kor več je priložnosti, da si prihodnji učitelji take izkušnje pridobijo, toliko
manjši bo vstopni šok oz. toliko manjša bo stopnja vstopne frustracije, ki
nastane, ko posameznik vstopi v referenčno skupino in proces konverzije,
1 Vpeljevanje praktičnega dela izobraževanja v programe formalnega izobraževanja
se v stroki imenuje tudi alternacija (več o tem v Muršak idr., 2011).
134
