Page 135 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 135
zaznave učiteljev začetnikov o svojih mentorjih in sodelovanju z njimi
ki je pogoj oblikovanja njegove identitete. Napetost, ki nastane med (vnap-
rejšnjo) podobo, predstavo o učitelju in dejansko (prvo) izkušnjo, bo tem
manjša, kolikor bolj bomo prihodnjega učitelja že pred samostojnim vsto-
pom v razred opremili z ustreznimi izkušnjami in vplivali na njegovo sa-
morazumevanje.« (ibid.: 25)
Drugo obdobje pri oblikovanju poklicne identitete učitelja predstavlja
začetek pedagoškega dela posameznika oz. obdobje uvajanja v pedagoški
poklic. »To je obdobje, ko lahko s sistemom stalnega strokovnega izpopol-
njevanja podpiramo in nadgrajujemo učiteljev strokovni razvoj« (prav tam:
130) na področju (temeljnih) strokovnih kompetenc in splošnih pedagoških
kompetenc. V tem obdobju stroka loči tri faze (Muršak idr., 2011: 131):
– vstop v poklicno kulturo – začne se lahko že v času šolanja in vo-
denega uvajanja v pedagoški poklic (prvega srečanja s poklicnim
delom, z realno referenčno skupino, pogoji, vrednotami in nor-
mami), ki ga spremlja vse večja identifikacija s poklicno vlogo;
– umestitev in soočenje – z razhajanjem med idealnim, zamišlje-
nim modelom in stvarnim, dejanskim modelom, poleg referenč-
ne skupine dobi posameznik tudi povratno informacijo o sebi in
svoji vlogi;
– končna konverzija ali ponotranjenje poklicne vloge – pomeni in-
teriorizacijo pravil, norm, vzorcev vedenja, načinov delovanja in
pedagoške komunikacije, ustalitev modelov ravnanja, samorazu-
mevanja in samoreprezentacije.
Gre torej za kontinuiran in progresiven proces v razvoju poklicnega
življenja učitelja. Poklicna identiteta kot taka pomeni postopno oblikovanje
oziroma konstrukcija znanja, ki ga učitelj ustvarja o sebi (Razdevšek Pučko
in Juriševič, 2010) med uvajanjem v pedagoški poklic.
Dejavniki, ki vplivajo na poklicno identiteto učitelja
C. Razdevšek Pučko in M. Juriševič (2010: 14) po Stoutu (2001) povzemata
tri skupine dejavnikov, ki vplivajo na poklicno identiteto učitelja:
– »učiteljevi dinamični odnosi z drugimi, še posebej znotraj refe-
renčne skupine;
– spremembe in kulturna raznovrstnost šol in
135
ki je pogoj oblikovanja njegove identitete. Napetost, ki nastane med (vnap-
rejšnjo) podobo, predstavo o učitelju in dejansko (prvo) izkušnjo, bo tem
manjša, kolikor bolj bomo prihodnjega učitelja že pred samostojnim vsto-
pom v razred opremili z ustreznimi izkušnjami in vplivali na njegovo sa-
morazumevanje.« (ibid.: 25)
Drugo obdobje pri oblikovanju poklicne identitete učitelja predstavlja
začetek pedagoškega dela posameznika oz. obdobje uvajanja v pedagoški
poklic. »To je obdobje, ko lahko s sistemom stalnega strokovnega izpopol-
njevanja podpiramo in nadgrajujemo učiteljev strokovni razvoj« (prav tam:
130) na področju (temeljnih) strokovnih kompetenc in splošnih pedagoških
kompetenc. V tem obdobju stroka loči tri faze (Muršak idr., 2011: 131):
– vstop v poklicno kulturo – začne se lahko že v času šolanja in vo-
denega uvajanja v pedagoški poklic (prvega srečanja s poklicnim
delom, z realno referenčno skupino, pogoji, vrednotami in nor-
mami), ki ga spremlja vse večja identifikacija s poklicno vlogo;
– umestitev in soočenje – z razhajanjem med idealnim, zamišlje-
nim modelom in stvarnim, dejanskim modelom, poleg referenč-
ne skupine dobi posameznik tudi povratno informacijo o sebi in
svoji vlogi;
– končna konverzija ali ponotranjenje poklicne vloge – pomeni in-
teriorizacijo pravil, norm, vzorcev vedenja, načinov delovanja in
pedagoške komunikacije, ustalitev modelov ravnanja, samorazu-
mevanja in samoreprezentacije.
Gre torej za kontinuiran in progresiven proces v razvoju poklicnega
življenja učitelja. Poklicna identiteta kot taka pomeni postopno oblikovanje
oziroma konstrukcija znanja, ki ga učitelj ustvarja o sebi (Razdevšek Pučko
in Juriševič, 2010) med uvajanjem v pedagoški poklic.
Dejavniki, ki vplivajo na poklicno identiteto učitelja
C. Razdevšek Pučko in M. Juriševič (2010: 14) po Stoutu (2001) povzemata
tri skupine dejavnikov, ki vplivajo na poklicno identiteto učitelja:
– »učiteljevi dinamični odnosi z drugimi, še posebej znotraj refe-
renčne skupine;
– spremembe in kulturna raznovrstnost šol in
135
