Page 144 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 144
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
roma 73,3 %) ocenilo kot odlično, 7 (23,3 %) dobro in 1 (3,3 %) kot slabo. Je-
zikoslovno kompetenco jih je 19 (63,3 %) ocenilo odlično, 10 (33,3 %) dobro
in 1 (3,1 %) slabo. 21 anketirancev (70,0 %) je splošno pedagoško kompeten-
co mentorjev za organizacijo in vodenje pouka ocenilo kot odlično, 7 (23,3
%) dobro in 2 (6,7 %) slabo. Kot odlično je jezikovnodidaktično kompeten-
co mentorjev za poučevanje jezika ocenilo 18 učiteljev začetnikov (60,0 %),
kot dobro 11 (36,7 %) in kot slabo 1 (3,3 %). Tudi književnodidaktično kom-
petenco mentorjev za poučevanje književnosti je kar 21 anketiranih učite-
ljev začetnikov (70,0 %) ocenilo odlično, 8 (26,7 %) dobro in 1 (3,3 %) slabo.
Mentorjevo kompetenco za razvijanje ključnih zmožnosti jo je z odlično
oceno ocenilo 19 (63,3 %), z dobro 8 (16,7 %) in slabo 3 učitelji začetniki (10,0
%).
S pomočjo prikazanih rezultatov lahko našo domnevo, da učitelji za-
četniki mentorjeve profesionalne kompetence ocenjujejo kot odlične, za-
radi nizkega odstotka odgovorov potrdimo z manjšim zadržkom. V pov-
prečju so učitelji začetniki vse profesionalne kompetence mentorjev ocenili
z odlično oceno, z najvišjim odstotkom odličnih ocen literarnostrokovno
kompetenco, ki ji sledita splošna pedagoška kompetenca za organizacijo in
vodenje pouka ter književnodidaktična kompetenca za poučevanje knji-
ževnosti.
Sklep
V procesu oblikovanja poklicne identitete učitelja začetnika je bistvenega
pomena ustrezna socialna podpora, ki so je deležni zlasti od svojih mentor-
jev, in njihov dinamičen odnos znotraj referenčne skupine, ki jo prav tako
predstavlja mentor. Stroka velik vpliv pripisuje še opazovanju šolske pra-
kse, torej poučevanju mentorja, in izkušnje v prvem letu poučevanja, ki ga
predstavlja ravno obdobje uvajanja v pedagoški poklic (pripravništva).
Učitelji začetniki so v raziskavi njihov odnos z mentorjem ocenili kot
dober in prav tako mentorje ocenjujejo kot kompetentne za opravljanje
nalog mentorja. Njihova začetna pričakovanja do mentorja so se nanaša-
la zlasti na delo učitelja slovenščine, torej didaktično izvedbo pouka, teža-
ve pri poučevanju in deljenje (poučevalnih) izkušenj nasploh. So pa učitelji
začetniki na splošno videli mentorja bolj kot človeško, kolegialno kakor di-
daktično oporo, saj so navajali, da so bili na večino vidikov pri pripravi na
pouk pozorni na lastno pobudo (več o tem v Šebjanič Oražem, 2016).
144
roma 73,3 %) ocenilo kot odlično, 7 (23,3 %) dobro in 1 (3,3 %) kot slabo. Je-
zikoslovno kompetenco jih je 19 (63,3 %) ocenilo odlično, 10 (33,3 %) dobro
in 1 (3,1 %) slabo. 21 anketirancev (70,0 %) je splošno pedagoško kompeten-
co mentorjev za organizacijo in vodenje pouka ocenilo kot odlično, 7 (23,3
%) dobro in 2 (6,7 %) slabo. Kot odlično je jezikovnodidaktično kompeten-
co mentorjev za poučevanje jezika ocenilo 18 učiteljev začetnikov (60,0 %),
kot dobro 11 (36,7 %) in kot slabo 1 (3,3 %). Tudi književnodidaktično kom-
petenco mentorjev za poučevanje književnosti je kar 21 anketiranih učite-
ljev začetnikov (70,0 %) ocenilo odlično, 8 (26,7 %) dobro in 1 (3,3 %) slabo.
Mentorjevo kompetenco za razvijanje ključnih zmožnosti jo je z odlično
oceno ocenilo 19 (63,3 %), z dobro 8 (16,7 %) in slabo 3 učitelji začetniki (10,0
%).
S pomočjo prikazanih rezultatov lahko našo domnevo, da učitelji za-
četniki mentorjeve profesionalne kompetence ocenjujejo kot odlične, za-
radi nizkega odstotka odgovorov potrdimo z manjšim zadržkom. V pov-
prečju so učitelji začetniki vse profesionalne kompetence mentorjev ocenili
z odlično oceno, z najvišjim odstotkom odličnih ocen literarnostrokovno
kompetenco, ki ji sledita splošna pedagoška kompetenca za organizacijo in
vodenje pouka ter književnodidaktična kompetenca za poučevanje knji-
ževnosti.
Sklep
V procesu oblikovanja poklicne identitete učitelja začetnika je bistvenega
pomena ustrezna socialna podpora, ki so je deležni zlasti od svojih mentor-
jev, in njihov dinamičen odnos znotraj referenčne skupine, ki jo prav tako
predstavlja mentor. Stroka velik vpliv pripisuje še opazovanju šolske pra-
kse, torej poučevanju mentorja, in izkušnje v prvem letu poučevanja, ki ga
predstavlja ravno obdobje uvajanja v pedagoški poklic (pripravništva).
Učitelji začetniki so v raziskavi njihov odnos z mentorjem ocenili kot
dober in prav tako mentorje ocenjujejo kot kompetentne za opravljanje
nalog mentorja. Njihova začetna pričakovanja do mentorja so se nanaša-
la zlasti na delo učitelja slovenščine, torej didaktično izvedbo pouka, teža-
ve pri poučevanju in deljenje (poučevalnih) izkušenj nasploh. So pa učitelji
začetniki na splošno videli mentorja bolj kot človeško, kolegialno kakor di-
daktično oporo, saj so navajali, da so bili na večino vidikov pri pripravi na
pouk pozorni na lastno pobudo (več o tem v Šebjanič Oražem, 2016).
144
