Page 119 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 119
spodbujanje medkulturne zmožnosti s čezmejnimi razredi
ca, v središče dejavnosti je bilo postavljeno učenje, ki je bilo usklajeno s ci-
lji projekta in je temeljilo na integraciji vsebin in jezika.
Neposredni stik z okoljem je omogočil učencem, da so ga čim bolje
razumeli, sprejeli in se v njem dobro počutili. Prek različnih dejavnosti
(vodenega ogleda urbanih in naravnih krajev s strani učencev gostiteljev,
izpolnjevanja učnih listov in tekmovanja v poznavanju različnih učnih vse-
bin med čezmejnimi skupinami) so si učenci postopoma ustvarili predsta-
vo čezmejne regije kot celovite in enovite geografske enote, v kateri se raz-
like in podobnosti kulturnega, jezikovnega, naravnega in arhitektonskega
okolja edinstveno prepletajo, periferna območja v posamezni državi pa se
postopno preoblikujejo v čezmejni večjezični in večkulturni prostor.
Učenci so ob koncu projekta ugotavljali, da je geografska regija, ki so
jo spoznali, enovita, da so vsi kraji, ki so jih obiskali, ob morju, da imata
obe mesti, tako Koper kot Milje podobno arhitekturno obliko, obe ima-
ta mandrač, ulice so enako tlakovane, stavbe so si podobne, prebivalci so
prijazni, se ukvarjajo s turizmom, povezani so z ribištvom, v obeh mes-
tih govorijo tako slovensko kot tudi italijansko. Navajali so, da so, ker so
se pripravljali na vodenje sovrstnikov, tudi sami spoznali veliko novega o
lastnem kraju in kulturi, bili so ponosni, da so lahko sovrstnike vodili po
svojem mestu in jim hkrati pokazali tudi kaj, česar ni bilo v načrtu, re-
cimo, kam hodijo na sladoled, na dejavnosti, v kino, kje se družijo… Ne-
kateri so povedali, da jim je bilo težko sporazumevati se v tujem/drugem
jeziku, vendar pa so te prepreke hitro in brez predsodkov premostili. Pri
zgodnjem učenju/poučevanju jezika/jezikov je namreč učenčeva pozitiv-
na izkušnja z jezikom največja motivacija za nadaljnje delo in spodbuda za
doseganje višje ravni znanja.
Predvsem so učenci poudarili to, da so se učili, kljub temu, da niso se-
deli v učilnici, hkrati pa so izrazili ponos, da so premagali lastne strahove
in nastopili pred veliko skupino sovrstnikov. Govorimo lahko torej o uč-
nem okolju, ki prepoznava učence kot ključne udeležence in zato spodbu-
ja njihovo aktivnost s tem pa tudi razumevanje njihove lastne dejavnosti.
Učinkovito učenje, ki smo ga razvili v čezmejnem razredu, ni le individu-
alna dejavnost, temveč se dogaja v procesu sodelovanja, skupnega načrto-
vanja, skupinskega dela. Navdušenje nad tako obliko dela so pokazali tudi
učitelji, ki so ugotavljali predvsem, da je pri tovrstnem učenju potrebno po-
novno premisliti o lastni pedagoški praksi, pa tudi o lastnih vrednotah in
oblikovati dejavnosti tako, da so otroci akterji učnega procesa, kar je bistvo
sodobnega pouka.
119
ca, v središče dejavnosti je bilo postavljeno učenje, ki je bilo usklajeno s ci-
lji projekta in je temeljilo na integraciji vsebin in jezika.
Neposredni stik z okoljem je omogočil učencem, da so ga čim bolje
razumeli, sprejeli in se v njem dobro počutili. Prek različnih dejavnosti
(vodenega ogleda urbanih in naravnih krajev s strani učencev gostiteljev,
izpolnjevanja učnih listov in tekmovanja v poznavanju različnih učnih vse-
bin med čezmejnimi skupinami) so si učenci postopoma ustvarili predsta-
vo čezmejne regije kot celovite in enovite geografske enote, v kateri se raz-
like in podobnosti kulturnega, jezikovnega, naravnega in arhitektonskega
okolja edinstveno prepletajo, periferna območja v posamezni državi pa se
postopno preoblikujejo v čezmejni večjezični in večkulturni prostor.
Učenci so ob koncu projekta ugotavljali, da je geografska regija, ki so
jo spoznali, enovita, da so vsi kraji, ki so jih obiskali, ob morju, da imata
obe mesti, tako Koper kot Milje podobno arhitekturno obliko, obe ima-
ta mandrač, ulice so enako tlakovane, stavbe so si podobne, prebivalci so
prijazni, se ukvarjajo s turizmom, povezani so z ribištvom, v obeh mes-
tih govorijo tako slovensko kot tudi italijansko. Navajali so, da so, ker so
se pripravljali na vodenje sovrstnikov, tudi sami spoznali veliko novega o
lastnem kraju in kulturi, bili so ponosni, da so lahko sovrstnike vodili po
svojem mestu in jim hkrati pokazali tudi kaj, česar ni bilo v načrtu, re-
cimo, kam hodijo na sladoled, na dejavnosti, v kino, kje se družijo… Ne-
kateri so povedali, da jim je bilo težko sporazumevati se v tujem/drugem
jeziku, vendar pa so te prepreke hitro in brez predsodkov premostili. Pri
zgodnjem učenju/poučevanju jezika/jezikov je namreč učenčeva pozitiv-
na izkušnja z jezikom največja motivacija za nadaljnje delo in spodbuda za
doseganje višje ravni znanja.
Predvsem so učenci poudarili to, da so se učili, kljub temu, da niso se-
deli v učilnici, hkrati pa so izrazili ponos, da so premagali lastne strahove
in nastopili pred veliko skupino sovrstnikov. Govorimo lahko torej o uč-
nem okolju, ki prepoznava učence kot ključne udeležence in zato spodbu-
ja njihovo aktivnost s tem pa tudi razumevanje njihove lastne dejavnosti.
Učinkovito učenje, ki smo ga razvili v čezmejnem razredu, ni le individu-
alna dejavnost, temveč se dogaja v procesu sodelovanja, skupnega načrto-
vanja, skupinskega dela. Navdušenje nad tako obliko dela so pokazali tudi
učitelji, ki so ugotavljali predvsem, da je pri tovrstnem učenju potrebno po-
novno premisliti o lastni pedagoški praksi, pa tudi o lastnih vrednotah in
oblikovati dejavnosti tako, da so otroci akterji učnega procesa, kar je bistvo
sodobnega pouka.
119
