Page 117 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 117
dbujanje medkulturne zmožnosti s čezmejnimi razredi
Tabela 8: Faze akcijske raziskave
Zasnova raziskave Zbiranje Analiza podatkov Poročanje Ukrepanje
podatkov
Ustvarjanje
Začetek študije Zbiranje Ugotavljanje Pisna poročila rešitev
Priprava učnega ključnih zadev Formalna po-
okolja informacij ročila Reševanje težav
Osredinjenje in Implementacija
uokvirjenje Opazovanje in izkušenj Pripovedna po- kurikula
Udeleženci Evalvacija
Pregled literature Pregled doku- Analiziranje ročila Povezava z dru-
Viri informacije mentov, zapisov, ključnih izkušenj žinami in s skup-
Veljavnost posnetkov in dru- Kategoriziranje in Predstavitve in nostjo
gega gradiva kodiranje Vzgojno izobraže-
Intervjuji nastopi valni program
Izboljševanje ana- Predstavitve
Kvalitativni pou- lize Gledališka pred-
darki stava
Pregled literature Video
Večpredstavnost
Okvirni načrt akcijske raziskave, ki smo ga oblikovali na začetku raz-
iskovalnega procesa, smo izpopolnjevali skozi celotno raziskavo. Kot je
razvidno iz Tabele 8, smo celotno akcijsko raziskavo razgradili na posa-
mezne uresničljive akcijske korake, pri čemer je bil vsak korak usmerjen v
dejavnost s konkretnimi cilji. Sledili smo fazam akcijskega raziskovanja po
Stringerju (2008). Število akcijskih korakov in njihovo trajanje je bilo od-
visno od konkretnega raziskovalnega problema. Pri vsakem koraku smo
vnaprej predvideli način, kako bomo spremljali in beležili učinke v posa-
mezni fazi raziskave. Uporabili smo naslednje tehnike zbiranja podatkov:
– opazovanje z udeležbo,
– polstrukturirani intervjuji,
– opazovalni listi (vprašalniki z odprtimi vprašanji),
– fotografije, avdio in video posnetki,
– izdelki učiteljev (delovni listi) in otrok (likovni izdelki, fotografi-
je, izpolnjeni delovni listi…),
– izjave in zgodbe/pripovedi otrok (ustne in pisne).
Dejavnosti v čezmejnem razredu so nastajale tako na delovnih sreča-
njih učiteljev mentorjev in vodje delovne skupine kot tudi med učenci sa-
mimi. Ugotovili so, da je tisto, kar jih druži, torej nekakšen skupni imeno-
valec morje, zato smo tematiko morja in obmejnega prostora skušali zajeti
v širok obseg vsebin, od naravoslovja, družboslovja (zgodovine, geografi-
je) do jezika. Poleg tega so učenci ugotovili, da se morajo najprej med seboj
spoznati, zato se posneli kratke video predstavitve, ki so jih poslali učen-
117
Tabela 8: Faze akcijske raziskave
Zasnova raziskave Zbiranje Analiza podatkov Poročanje Ukrepanje
podatkov
Ustvarjanje
Začetek študije Zbiranje Ugotavljanje Pisna poročila rešitev
Priprava učnega ključnih zadev Formalna po-
okolja informacij ročila Reševanje težav
Osredinjenje in Implementacija
uokvirjenje Opazovanje in izkušenj Pripovedna po- kurikula
Udeleženci Evalvacija
Pregled literature Pregled doku- Analiziranje ročila Povezava z dru-
Viri informacije mentov, zapisov, ključnih izkušenj žinami in s skup-
Veljavnost posnetkov in dru- Kategoriziranje in Predstavitve in nostjo
gega gradiva kodiranje Vzgojno izobraže-
Intervjuji nastopi valni program
Izboljševanje ana- Predstavitve
Kvalitativni pou- lize Gledališka pred-
darki stava
Pregled literature Video
Večpredstavnost
Okvirni načrt akcijske raziskave, ki smo ga oblikovali na začetku raz-
iskovalnega procesa, smo izpopolnjevali skozi celotno raziskavo. Kot je
razvidno iz Tabele 8, smo celotno akcijsko raziskavo razgradili na posa-
mezne uresničljive akcijske korake, pri čemer je bil vsak korak usmerjen v
dejavnost s konkretnimi cilji. Sledili smo fazam akcijskega raziskovanja po
Stringerju (2008). Število akcijskih korakov in njihovo trajanje je bilo od-
visno od konkretnega raziskovalnega problema. Pri vsakem koraku smo
vnaprej predvideli način, kako bomo spremljali in beležili učinke v posa-
mezni fazi raziskave. Uporabili smo naslednje tehnike zbiranja podatkov:
– opazovanje z udeležbo,
– polstrukturirani intervjuji,
– opazovalni listi (vprašalniki z odprtimi vprašanji),
– fotografije, avdio in video posnetki,
– izdelki učiteljev (delovni listi) in otrok (likovni izdelki, fotografi-
je, izpolnjeni delovni listi…),
– izjave in zgodbe/pripovedi otrok (ustne in pisne).
Dejavnosti v čezmejnem razredu so nastajale tako na delovnih sreča-
njih učiteljev mentorjev in vodje delovne skupine kot tudi med učenci sa-
mimi. Ugotovili so, da je tisto, kar jih druži, torej nekakšen skupni imeno-
valec morje, zato smo tematiko morja in obmejnega prostora skušali zajeti
v širok obseg vsebin, od naravoslovja, družboslovja (zgodovine, geografi-
je) do jezika. Poleg tega so učenci ugotovili, da se morajo najprej med seboj
spoznati, zato se posneli kratke video predstavitve, ki so jih poslali učen-
117
