Page 121 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 121
spodbujanje medkulturne zmožnosti s čezmejnimi razredi
ti sprememb v svoji pedagoški praksi, kot so spodbujanje učenja v avtentič-
nem okolju, praktičnega, aktivnega dela z učenci izven šolskih prostorov,
več poudarka na čezmejnih vsebinah in povezanosti med Slovenijo in Ita-
lijo, spodbujanje rabe IKT, vključno s stiki učencev na spletnih platformah
in participacijo učencev, predvsem pa potrebo po izkoriščanju značilnos-
ti okolja in ustvariti ter izvesti več medkulturnih in večjezičnih dejavnosti.
Zaključek
V prispevku smo predstavili koncept t. i. čezmejnih razredov, v okviru ka-
terih so se učenci sorodnih šol iz obeh strani meje srečevali ter vključevali v
različne učne dejavnosti. Koncept čezmejnih razredov je sodelujočim učen-
cem omogočil boljše poznavanje in razumevanje čezmejnega okolja, v ka-
terem živijo. Še pomembneje pa je da so učenci skozi sodelovanje z vrstniki
in vključevanje v dejavnosti v okviru projekta razvili pozitivna stališča in
odnose do sosedskega okolja in kulture.
Za izobraževanje v prihodnosti morajo raznolike potrebe učencev
predstavljati učitelju, ki načrtuje in izvaja jezikovne dejavnosti, izziv, kako
oblikovati učni proces, da bo vsak učenec dosegel optimalne rezultate pri
razvijanju sporazumevalne zmožnosti. Pri tem je pomembno, da učenec
uzavesti svojo vlogo v procesu učenja, v našem primeru medkulturnega
in medjezikovnega zavedanja, učitelj pa svojo vlogo pedagoškega kultur-
nega posrednika, saj s svojim kulturnim kapitalom neposredno vpliva na
razvoj učenčevega medkulturnega in medjezikovnega kapitala. Bešter in
Medvešek (2016) poudarjata, da so izobraževalne možnosti lahko omeje-
ne, če učitelj ne upošteva etničnega, jezikovnega in kulturnega izvora so-
govorca (otroka ali odrasle osebe). Nujno, je torej, da je medkulturni učitelj
tudi „raziskovalno radoveden“ in proučuje lastno medkulturnost ter med-
kulturnost drugega, je pripravljen za pridobivanje tudi tovrstnega znanja
in izkušenj.
Literatura
Agnič, Aariadna, Babšek, Renata in Udovič, Radojka. 2014. »Vrtec v gozdu
in njegove skrivnosti.« Zbornik zbranih povzetkov vsebin projekta Zgo-
dnje naravoslovje temelj za trajnostni razvoj (2014): 19–23. Dostopno prek:
http://www.ekosola.si/uploads/2010-08/Zbornik2014.pdf#page=19 (12. 12.
2019)
Baloh, Barbara. »Zgodnje učenje in poučevanje slovenščine kot J2/JT« V
Doslidžennja navčannja, uredila Omelčenko, Svitlana. Slovjansk: Don-
121
ti sprememb v svoji pedagoški praksi, kot so spodbujanje učenja v avtentič-
nem okolju, praktičnega, aktivnega dela z učenci izven šolskih prostorov,
več poudarka na čezmejnih vsebinah in povezanosti med Slovenijo in Ita-
lijo, spodbujanje rabe IKT, vključno s stiki učencev na spletnih platformah
in participacijo učencev, predvsem pa potrebo po izkoriščanju značilnos-
ti okolja in ustvariti ter izvesti več medkulturnih in večjezičnih dejavnosti.
Zaključek
V prispevku smo predstavili koncept t. i. čezmejnih razredov, v okviru ka-
terih so se učenci sorodnih šol iz obeh strani meje srečevali ter vključevali v
različne učne dejavnosti. Koncept čezmejnih razredov je sodelujočim učen-
cem omogočil boljše poznavanje in razumevanje čezmejnega okolja, v ka-
terem živijo. Še pomembneje pa je da so učenci skozi sodelovanje z vrstniki
in vključevanje v dejavnosti v okviru projekta razvili pozitivna stališča in
odnose do sosedskega okolja in kulture.
Za izobraževanje v prihodnosti morajo raznolike potrebe učencev
predstavljati učitelju, ki načrtuje in izvaja jezikovne dejavnosti, izziv, kako
oblikovati učni proces, da bo vsak učenec dosegel optimalne rezultate pri
razvijanju sporazumevalne zmožnosti. Pri tem je pomembno, da učenec
uzavesti svojo vlogo v procesu učenja, v našem primeru medkulturnega
in medjezikovnega zavedanja, učitelj pa svojo vlogo pedagoškega kultur-
nega posrednika, saj s svojim kulturnim kapitalom neposredno vpliva na
razvoj učenčevega medkulturnega in medjezikovnega kapitala. Bešter in
Medvešek (2016) poudarjata, da so izobraževalne možnosti lahko omeje-
ne, če učitelj ne upošteva etničnega, jezikovnega in kulturnega izvora so-
govorca (otroka ali odrasle osebe). Nujno, je torej, da je medkulturni učitelj
tudi „raziskovalno radoveden“ in proučuje lastno medkulturnost ter med-
kulturnost drugega, je pripravljen za pridobivanje tudi tovrstnega znanja
in izkušenj.
Literatura
Agnič, Aariadna, Babšek, Renata in Udovič, Radojka. 2014. »Vrtec v gozdu
in njegove skrivnosti.« Zbornik zbranih povzetkov vsebin projekta Zgo-
dnje naravoslovje temelj za trajnostni razvoj (2014): 19–23. Dostopno prek:
http://www.ekosola.si/uploads/2010-08/Zbornik2014.pdf#page=19 (12. 12.
2019)
Baloh, Barbara. »Zgodnje učenje in poučevanje slovenščine kot J2/JT« V
Doslidžennja navčannja, uredila Omelčenko, Svitlana. Slovjansk: Don-
121
