Page 112 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 112
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
gem jeziku, kjer gre predvsem za igralne ter raziskovalne dejavnosti, me-
tode in tehnike dela, ki spodbujajo interes za spoznavanje jezika in razvija-
nje sporazumevalne zmožnosti. V času seznanjanja z jezikom je učečemu
se jezika potrebno ponuditi dovolj časa, da usvoji melodijo novega jezika,
razume preproste besede in sporočila, da igraje zbira besede in jih postavlja
v svoj vrednostni sistem s ciljem razumeti in vzljubiti drugi jezik. Zato da
bi znal spoštovati drugo kulturo, stališča, vrednote, navade ipd., pa mora
učeči se jezika najprej spoznati sebe kot posameznika in se doživeti v okvi-
ru lastne kulture.
Spodbudno učno okolje
Raziskave kažejo (Cenčič in Perger Kuščar 2012; Baloh in Cenčič 2018; Is-
tance in Dumond 2013; Komljanc 2010), da spodbudno in odprto učno oko-
lje bistveno prispeva k oblikovanju popolnejše sporazumevalne zmožnos-
ti otrok tudi v večjezičnem in večkulturnem okolju. Kot menita Cenčič in
Perger Kuščar (2012), se danes poudarja pomen interaktivnih učnih oko-
lij, ki naj bi bila hkrati izobraževalna, ustvarjalna in zabavna okolja učenja.
Poleg tega naj bi spodbujala izražanje različnih inteligentnosti otrok, kar se
navezuje na Gardnerja (2010), ki zagovarja stališče, da so za različne ljudi
značilne različne inteligentnosti in da se posamezniki razlikujejo po kom-
binaciji in jakosti različnih inteligentnosti (jezikovne, logično-matematič-
ne, glasbene, prostorske, telesno-gibalne ter medosebne in osebne). Z vidi-
ka poučevanja gre za na učenca osredinjen pristop, ki poudarja razlike med
učenci in različne učne stile, kar se odraža tudi v metodah in tehnikah po-
učevanja tujega jezika. Če je učni prostor raznovrsten in razgiban, omogo-
ča različne dejavnosti in medpredmetno povezovanje, spodbudno okolje pa
deluje kot tretji učitelj/vzgojitelj ali tudi kot tridimenzionalni učbenik kot
menita avtorici (Cenčič in Perger Kuščar 2012).
Sodobno in spodbudno učno okolje razumemo kot okolje, ki spodbu-
ja otrokovo raziskovanje, dinamično interakcijo in celostno podoživljanje
otrokove subjektivne izkušnje ter možnost za aktivno vključevanje vseh ot-
rok. Sodobno spodbudno učno okolje razvija aktivno (raziskovalno) prido-
bivanje znanja in veščin, kar vključuje otrokovo udeležbo, saj otroci v do-
mišljenih/izbranih situacijah (življenjskih okoliščinah) z lastno aktivnostjo
pridejo do novega znanja. Učenje v učinkovitem in spodbudnem učnem
okolju je, kot menita David Istance in Hanna Dumond (2013: 285), postavlja
učenje v središče, spodbuja zavzetost za učenje in omogoča učencem, da se
dojemajo kot učenci, je socialno in pogosto sodelovalno, v največji meri je
112
gem jeziku, kjer gre predvsem za igralne ter raziskovalne dejavnosti, me-
tode in tehnike dela, ki spodbujajo interes za spoznavanje jezika in razvija-
nje sporazumevalne zmožnosti. V času seznanjanja z jezikom je učečemu
se jezika potrebno ponuditi dovolj časa, da usvoji melodijo novega jezika,
razume preproste besede in sporočila, da igraje zbira besede in jih postavlja
v svoj vrednostni sistem s ciljem razumeti in vzljubiti drugi jezik. Zato da
bi znal spoštovati drugo kulturo, stališča, vrednote, navade ipd., pa mora
učeči se jezika najprej spoznati sebe kot posameznika in se doživeti v okvi-
ru lastne kulture.
Spodbudno učno okolje
Raziskave kažejo (Cenčič in Perger Kuščar 2012; Baloh in Cenčič 2018; Is-
tance in Dumond 2013; Komljanc 2010), da spodbudno in odprto učno oko-
lje bistveno prispeva k oblikovanju popolnejše sporazumevalne zmožnos-
ti otrok tudi v večjezičnem in večkulturnem okolju. Kot menita Cenčič in
Perger Kuščar (2012), se danes poudarja pomen interaktivnih učnih oko-
lij, ki naj bi bila hkrati izobraževalna, ustvarjalna in zabavna okolja učenja.
Poleg tega naj bi spodbujala izražanje različnih inteligentnosti otrok, kar se
navezuje na Gardnerja (2010), ki zagovarja stališče, da so za različne ljudi
značilne različne inteligentnosti in da se posamezniki razlikujejo po kom-
binaciji in jakosti različnih inteligentnosti (jezikovne, logično-matematič-
ne, glasbene, prostorske, telesno-gibalne ter medosebne in osebne). Z vidi-
ka poučevanja gre za na učenca osredinjen pristop, ki poudarja razlike med
učenci in različne učne stile, kar se odraža tudi v metodah in tehnikah po-
učevanja tujega jezika. Če je učni prostor raznovrsten in razgiban, omogo-
ča različne dejavnosti in medpredmetno povezovanje, spodbudno okolje pa
deluje kot tretji učitelj/vzgojitelj ali tudi kot tridimenzionalni učbenik kot
menita avtorici (Cenčič in Perger Kuščar 2012).
Sodobno in spodbudno učno okolje razumemo kot okolje, ki spodbu-
ja otrokovo raziskovanje, dinamično interakcijo in celostno podoživljanje
otrokove subjektivne izkušnje ter možnost za aktivno vključevanje vseh ot-
rok. Sodobno spodbudno učno okolje razvija aktivno (raziskovalno) prido-
bivanje znanja in veščin, kar vključuje otrokovo udeležbo, saj otroci v do-
mišljenih/izbranih situacijah (življenjskih okoliščinah) z lastno aktivnostjo
pridejo do novega znanja. Učenje v učinkovitem in spodbudnem učnem
okolju je, kot menita David Istance in Hanna Dumond (2013: 285), postavlja
učenje v središče, spodbuja zavzetost za učenje in omogoča učencem, da se
dojemajo kot učenci, je socialno in pogosto sodelovalno, v največji meri je
112
