Page 113 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 113
spodbujanje medkulturne zmožnosti s čezmejnimi razredi
usklajeno z motivacijo učencev in pomembnostjo čustev, je zelo občutlji-
vo za individualne razlike, vključno s predhodnim znanjem, je zahtevno
za vsakega učenca, vendar brez čezmernega preobremenjevanja, uporab-
lja vrednotenje, ki je usklajeno s cilji in z močnim poudarkom na formativ-
ni povratni informaciji ter spodbuja horizontalno povezanost med dejav-
nostmi in predmeti v šoli in zunaj nje. Na takšen način v otroku spodbuja
in razvija znanstvene navade razmišljanja, ki mu v življenju pomagajo pri
soočanju z novimi situacijami in problemi in uspešnejšem iskanju rešitev
zanje.
Aktivno učenje
Ena izmed uspešnejših učnih strategij, ki omogoča samostojno iskanje
in razmišljanje z lastno aktivnostjo ter s tem pridobivanje lastnih izku-
šenj in trajno spreminjanje posameznika je izkustveno učenje (Hus in Iva-
nuš Grmek 2006). Marentič Požarnik (1998) izpostavlja, naj tako poučeva-
nje temelji na trajnem spreminjanju posameznika in ne le na pridobivanju
znanja, spretnosti in stališč. Plut Pregelj (2005) meni, da je najboljši način
pridobivanja znanja preko lastnih izkušenj. Primeri dobre prakse (Agnič,
Babšek in Udovič 2014) kažejo, da se z medpodročnim povezovanjem, ki
poudarja izkustveno učenje na prostem, učenec na fizičnem, čustvenem in
osebnem področju razvija celostno, razvija pa se tudi socialno in na kogni-
tivnem področju. Pri tem morajo biti povezave jasno povezane z življenj-
skimi situacijami, oz. nakazana mora biti njihova uporaba v vsakdanjem
življenju.
Kot meni Kužnik (2009), je ključna vloga odraslega, da s svojim zgle-
dom in spodbudo učencu ponudi različne situacije raziskovanja in spozna-
vanja. Izkoristiti mora to razvojno fazo in uporabiti učenčevo notranjo mo-
tivacijo za spodbujanje k učenju in spoznavanju sveta. Pomembna pa je tudi
interakcija z vrstniki, saj otroci zaradi podobnega načina razmišljanja več-
je in hitrejše možnosti iskanja izvirnih rešitev pri razmišljanju kot v inte-
rakciji z odraslo osebo.
Vsebinsko in jezikovno integrirano učenje
Vsebinsko in jezikovno integrirano učenje, za katerega tudi v slovenšči-
ni uporabljamo akronim CLIL, pogosto opisujejo kot inovativen, sodoben
in odprt pristop k poučevanju tujega jezika (Lipavic Oštir, Lipovec in Raj-
šp 2015; Brumen, Kolbl Ivanjšič in Pšunder 2015). Nekateri ga opisujejo kot
eno največjih inovacij v izobraževanju v preteklih dvajsetih letih. Gre za
113
usklajeno z motivacijo učencev in pomembnostjo čustev, je zelo občutlji-
vo za individualne razlike, vključno s predhodnim znanjem, je zahtevno
za vsakega učenca, vendar brez čezmernega preobremenjevanja, uporab-
lja vrednotenje, ki je usklajeno s cilji in z močnim poudarkom na formativ-
ni povratni informaciji ter spodbuja horizontalno povezanost med dejav-
nostmi in predmeti v šoli in zunaj nje. Na takšen način v otroku spodbuja
in razvija znanstvene navade razmišljanja, ki mu v življenju pomagajo pri
soočanju z novimi situacijami in problemi in uspešnejšem iskanju rešitev
zanje.
Aktivno učenje
Ena izmed uspešnejših učnih strategij, ki omogoča samostojno iskanje
in razmišljanje z lastno aktivnostjo ter s tem pridobivanje lastnih izku-
šenj in trajno spreminjanje posameznika je izkustveno učenje (Hus in Iva-
nuš Grmek 2006). Marentič Požarnik (1998) izpostavlja, naj tako poučeva-
nje temelji na trajnem spreminjanju posameznika in ne le na pridobivanju
znanja, spretnosti in stališč. Plut Pregelj (2005) meni, da je najboljši način
pridobivanja znanja preko lastnih izkušenj. Primeri dobre prakse (Agnič,
Babšek in Udovič 2014) kažejo, da se z medpodročnim povezovanjem, ki
poudarja izkustveno učenje na prostem, učenec na fizičnem, čustvenem in
osebnem področju razvija celostno, razvija pa se tudi socialno in na kogni-
tivnem področju. Pri tem morajo biti povezave jasno povezane z življenj-
skimi situacijami, oz. nakazana mora biti njihova uporaba v vsakdanjem
življenju.
Kot meni Kužnik (2009), je ključna vloga odraslega, da s svojim zgle-
dom in spodbudo učencu ponudi različne situacije raziskovanja in spozna-
vanja. Izkoristiti mora to razvojno fazo in uporabiti učenčevo notranjo mo-
tivacijo za spodbujanje k učenju in spoznavanju sveta. Pomembna pa je tudi
interakcija z vrstniki, saj otroci zaradi podobnega načina razmišljanja več-
je in hitrejše možnosti iskanja izvirnih rešitev pri razmišljanju kot v inte-
rakciji z odraslo osebo.
Vsebinsko in jezikovno integrirano učenje
Vsebinsko in jezikovno integrirano učenje, za katerega tudi v slovenšči-
ni uporabljamo akronim CLIL, pogosto opisujejo kot inovativen, sodoben
in odprt pristop k poučevanju tujega jezika (Lipavic Oštir, Lipovec in Raj-
šp 2015; Brumen, Kolbl Ivanjšič in Pšunder 2015). Nekateri ga opisujejo kot
eno največjih inovacij v izobraževanju v preteklih dvajsetih letih. Gre za
113
