Page 85 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 85
≡ Nedoseganje realizacije participacije vzorca.
1 Nacionalna ciljna populacija ne vključuje mednarodne ciljne populaci
je.
2 Nacionalno definirana populacija pokriva 90 do 95 nacionalne ciljne
populacije.
3 Nacionalno definirana populacija pokriva manj kot 90 % nacionalne
ciljne populacije (a vsaj 77 %).
Iz tabele 3.13 vidimo, da so imele deklice v mednarodnem povprečju stati-
stično značilno višji bralni dosežek pri ePIRLS kakor dečki. To velja za večino so-
delujočih držav. Na mednarodni ravni so razlike od 2 do 37 točk (a so statistič-
no značilne razlike šele pri 6 točkah). Tudi v Sloveniji so imele deklice pri ePIRLS
statistično značilno boljši bralni dosežek kakor dečki. Gre za razliko 14 točk (s
standardno napako 3,3).
3.5 Bralni dosežki glede na namen branja 85
in glede na procese razumevanja
PIRLS-raziskovalni okvir preverja bralne dosežke glede na namen branja in gle-
de na procese razumevanja. Tukaj prikazujemo bralne dosežke glede na ti dve
karakteristiki.
Tabela 3.14: Trendi v dosežkih branja glede na namen branja – Slovenija
(PIRLS)
Povprečen dosežek
Namen branja 2001 2006 2011 2016
Literarna besedila 501 521 532 ▲ 541
Informativna besedila 502 523 528 544 ▲
Vir: Prirejeno po Mullis, Martin, Foy in Hooper, 2017a – elektronska verzija.
Opomba: ▲ Dosežek statistično značilno višji, kot za drugi namen
branja.
Trende bralnih dosežkov četrtošolcev je mogoče gledati tudi glede na na-
men branja (literarna besedila – branje za literarno izkušnjo; informativna be-
sedila – branje za identifikacijo in uporabo informacij). Iz tabele 3.14 vidimo, da
so imeli leta 2011 naši učenci statistično značilno višji dosežek pri literarnih be-
sedilih, leta 2016 pa pri informativnih. V grafu, predstavljenem na sliki 3.3, te po-
datke predstavljamo tudi vizualno.
bralni dosežki četrtošolcev v sloveniji (pirls in epirls)
1 Nacionalna ciljna populacija ne vključuje mednarodne ciljne populaci
je.
2 Nacionalno definirana populacija pokriva 90 do 95 nacionalne ciljne
populacije.
3 Nacionalno definirana populacija pokriva manj kot 90 % nacionalne
ciljne populacije (a vsaj 77 %).
Iz tabele 3.13 vidimo, da so imele deklice v mednarodnem povprečju stati-
stično značilno višji bralni dosežek pri ePIRLS kakor dečki. To velja za večino so-
delujočih držav. Na mednarodni ravni so razlike od 2 do 37 točk (a so statistič-
no značilne razlike šele pri 6 točkah). Tudi v Sloveniji so imele deklice pri ePIRLS
statistično značilno boljši bralni dosežek kakor dečki. Gre za razliko 14 točk (s
standardno napako 3,3).
3.5 Bralni dosežki glede na namen branja 85
in glede na procese razumevanja
PIRLS-raziskovalni okvir preverja bralne dosežke glede na namen branja in gle-
de na procese razumevanja. Tukaj prikazujemo bralne dosežke glede na ti dve
karakteristiki.
Tabela 3.14: Trendi v dosežkih branja glede na namen branja – Slovenija
(PIRLS)
Povprečen dosežek
Namen branja 2001 2006 2011 2016
Literarna besedila 501 521 532 ▲ 541
Informativna besedila 502 523 528 544 ▲
Vir: Prirejeno po Mullis, Martin, Foy in Hooper, 2017a – elektronska verzija.
Opomba: ▲ Dosežek statistično značilno višji, kot za drugi namen
branja.
Trende bralnih dosežkov četrtošolcev je mogoče gledati tudi glede na na-
men branja (literarna besedila – branje za literarno izkušnjo; informativna be-
sedila – branje za identifikacijo in uporabo informacij). Iz tabele 3.14 vidimo, da
so imeli leta 2011 naši učenci statistično značilno višji dosežek pri literarnih be-
sedilih, leta 2016 pa pri informativnih. V grafu, predstavljenem na sliki 3.3, te po-
datke predstavljamo tudi vizualno.
bralni dosežki četrtošolcev v sloveniji (pirls in epirls)
