Page 81 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 81
Vir: Mullis, Martin, Foy in Hooper, 2017a – elektronska verzija. 81
Opombe:
() Standardne napake so navedene v oklepajih. Ker so rezultati zaokrože
ni na najbližje celo število, se lahko nekatere vrednosti zdijo neskladne.
▲ Statistično pomembna razlika.
† Zahteve glede realizacije participacije vzorca so bile dosežene šele, ko
so bile vključene nadomestne šole.
≡ Nedoseganje realizacije participacije vzorca.
1 Nacionalna ciljna populacija ne vključuje mednarodne ciljne populaci
je.
2 Nacionalno definirana populacija pokriva 90 do 95 % nacionalne cilj
ne populacije.
3 Nacionalno definirana populacija pokriva manj kot 90 % nacionalne
ciljne populacije (a vsaj 77 %).
Iz tabele 3.11 so razvidne razlike pri bralnih dosežkih glede na spol. Te raz-
like so ponekod manjše (npr. v Makau in na Portugalskem 1 točko v prid dekli-
cam, a ta razlika ni statistično značilna, skratka, za ti dve državi ne moremo reči,
da so deklice boljše kakor dečki), ponekod velike (npr. v Abu Dabiju je ta raz-
lika 40 točk, v prid deklicam). V večini držav oziroma izobraževalnih sistemov
obstajajo statistično značilne razlike glede na spol v prid deklicam – tudi v Slo-
veniji, in sicer za 19 točk.6 V nadaljevanju si poglejmo te razlike le za Slovenijo,
in to glede na trende, pri vseh ciklih raziskave PIRLS.
Tudi če pogledamo rezultate glede na spol, vidimo, da dečki in deklice na-
predujejo enakomerno (slika 3.2). Razlika v bralnih dosežkih glede na spol je
statistično značilna, vendar približno konstantna (ne glede na razliko v točkah
se razlika statistično značilno ne povečuje). Razlika med dosežki bralne pisme-
nosti dečkov (533 točk v letu 2016) in deklic (552 točk v letu 2016) znaša 19 točk,
kar pomeni slabo petino standardnega odklona. Z drugimi besedami, dosežek
dečkov je danes tam, kjer so bile deklice leta 2006. Če se bo nivo pismenosti še
naprej zviševal z istim tempom, bodo dečki čez deset let v povprečju na istem
bralnem nivoju, kot so danes deklice. Pri tem je nujno omeniti, da sta variabil-
nost znotraj skupine dečkov in variabilnost znotraj skupine deklic mnogo več-
ji od razlike med skupinama.7
Glede razlik med spoloma oziroma tega, ali deklice in dečki berejo bolje ali
slabše od svojih vrstnikov v evropskih državah, lahko rečemo, da berejo relativ-
no enako bolje ali slabše, kot če primerjamo povprečne dosežke držav ne gle-
de na spol. Dečki in deklice pri branju nista dve zelo različni skupini, čeprav se
njuni pripadniki razlikujejo po spolu. Pomembno je, da so dosežki obeh spolov
med seboj usklajeni, kar pomeni, da so v državi, kjer so primerjalno z vrstniki iz
6 Enako kot to velja za mednarodno povprečje.
7 Doupona, »Rezultati Mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS 2016 – osnutek«, 26.
bralni dosežki četrtošolcev v sloveniji (pirls in epirls)
Opombe:
() Standardne napake so navedene v oklepajih. Ker so rezultati zaokrože
ni na najbližje celo število, se lahko nekatere vrednosti zdijo neskladne.
▲ Statistično pomembna razlika.
† Zahteve glede realizacije participacije vzorca so bile dosežene šele, ko
so bile vključene nadomestne šole.
≡ Nedoseganje realizacije participacije vzorca.
1 Nacionalna ciljna populacija ne vključuje mednarodne ciljne populaci
je.
2 Nacionalno definirana populacija pokriva 90 do 95 % nacionalne cilj
ne populacije.
3 Nacionalno definirana populacija pokriva manj kot 90 % nacionalne
ciljne populacije (a vsaj 77 %).
Iz tabele 3.11 so razvidne razlike pri bralnih dosežkih glede na spol. Te raz-
like so ponekod manjše (npr. v Makau in na Portugalskem 1 točko v prid dekli-
cam, a ta razlika ni statistično značilna, skratka, za ti dve državi ne moremo reči,
da so deklice boljše kakor dečki), ponekod velike (npr. v Abu Dabiju je ta raz-
lika 40 točk, v prid deklicam). V večini držav oziroma izobraževalnih sistemov
obstajajo statistično značilne razlike glede na spol v prid deklicam – tudi v Slo-
veniji, in sicer za 19 točk.6 V nadaljevanju si poglejmo te razlike le za Slovenijo,
in to glede na trende, pri vseh ciklih raziskave PIRLS.
Tudi če pogledamo rezultate glede na spol, vidimo, da dečki in deklice na-
predujejo enakomerno (slika 3.2). Razlika v bralnih dosežkih glede na spol je
statistično značilna, vendar približno konstantna (ne glede na razliko v točkah
se razlika statistično značilno ne povečuje). Razlika med dosežki bralne pisme-
nosti dečkov (533 točk v letu 2016) in deklic (552 točk v letu 2016) znaša 19 točk,
kar pomeni slabo petino standardnega odklona. Z drugimi besedami, dosežek
dečkov je danes tam, kjer so bile deklice leta 2006. Če se bo nivo pismenosti še
naprej zviševal z istim tempom, bodo dečki čez deset let v povprečju na istem
bralnem nivoju, kot so danes deklice. Pri tem je nujno omeniti, da sta variabil-
nost znotraj skupine dečkov in variabilnost znotraj skupine deklic mnogo več-
ji od razlike med skupinama.7
Glede razlik med spoloma oziroma tega, ali deklice in dečki berejo bolje ali
slabše od svojih vrstnikov v evropskih državah, lahko rečemo, da berejo relativ-
no enako bolje ali slabše, kot če primerjamo povprečne dosežke držav ne gle-
de na spol. Dečki in deklice pri branju nista dve zelo različni skupini, čeprav se
njuni pripadniki razlikujejo po spolu. Pomembno je, da so dosežki obeh spolov
med seboj usklajeni, kar pomeni, da so v državi, kjer so primerjalno z vrstniki iz
6 Enako kot to velja za mednarodno povprečje.
7 Doupona, »Rezultati Mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS 2016 – osnutek«, 26.
bralni dosežki četrtošolcev v sloveniji (pirls in epirls)
