Page 66 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 66
vprašanjih z več točkami pa so z analizo določili delno pravilen odgovor in pra-
vilen odgovor.
Približno polovica vprašanj v testu PIRLS od otrok zahteva, da sami sestavi-
jo odgovor na vprašanje (brez pomoči tistih, ki so izvedli testiranje). Vprašanja
s prostimi odgovori so imela tri oblike:
Pri vprašanjih za 1 točko so bili odgovori ocenjeni kot sprejemljivi, če so
vsebovali vse elemente, ki jih je zahtevalo vprašanje, in so bile navedbe v od-
govoru skladne z idejami in podatki v besedilu. Pri vprašanjih za 2 točki so od-
govori, ki so dobili najvišje število točk, pokazali popolno razumevanje, tako
da so navedli primerne sklepe in interpretacije skladne z besedilom in jih pod-
prli s podatki ali navedbami iz besedila, kadar je bilo to potrebno. Odgovori so
bili ocenjeni kot delno pravilni (1 točka), če so vsebovali samo del podatka4 ali
izražali samo dobesedno razumevanje, čeprav so vprašanja zahtevala sklepa-
nje ali interpretacijo. Pri vprašanjih za 3 točke so bili odgovori v celoti pravilni
(ocenjeni z najvišjim številom točk), če so učenci pokazali širše razumevanje,
tako da so izražali sorazmerno kompleksne ali abstraktne ideje ali s pomočjo
podatkov/informacij iz besedila podajali tehtne dokaze za sklepe in interpre-
66 tacije, ki so jih izražali. Odgovori so bili zadovoljivi in so dobili 2 točki, če so vse-
bovali vse zahtevane elemente, niso pa podajali kompleksnih ali abstraktnih
idej, so bili bolj dobesedni kot interpretativni ali pa so bili slabše podprti z be-
sedilom. Minimalni odgovor (1 točka) je vseboval le nekaj zahtevanih elemen-
tov, ne pa vseh.
Skupine vprašanj, ki so jih poiskali z metodo sidranja lestvice, predstavlja-
jo znanje učenk in učencev, ki so dosegli določen mejnik, člani PIRLS 2006 Re-
ading Development Group pa so jih uporabili za opis mejnikov. Za vsak mejnik
so sestavili kratek opis sidrnega vprašanja, ki označuje bralne veščine in strate-
gije, značilne za odgovore učenk in učencev, ki so nanj odgovorili pravilno (za
vprašanja s prostimi odgovori za več točk pa glede na to, ali so otroci odgovori-
li delno pravilno ali pravilno). Da bi podali splošnejše ugotovitve o dosežku, so
članice in člani Reading Development Group nato povzeli veščine in strategije
razumevanja prebranega besedila učencev po vseh vprašanjih za vsak mejnik.
Vsako vprašanje v testu postavlja določene bralne zahteve oziroma zahte-
va določeno bralno znanje. Pri tem igra precejšnjo vlogo interakcija med preta-
njenostjo razumevanja, ki ga zahteva vprašanje, dolžino in kompleksnostjo be-
sedila ter verjetnostjo, da sta otroku vsebina in zgradba besedila blizu. Čeprav
smo bili v raziskavi zaradi testne situacije pri izbiri besedil omejeni, so se ta
kljub temu razlikovala po dolžini, zahtevnosti skladnje in besednjaka, abstrak-
tnosti idej in strukturi organiziranosti. Zaradi razlik med literarnimi in informa-
tivnimi besedili so mejniki za oba namena branja opisani ločeno. Ne smemo
pozabiti tudi, da so opisi bralnih veščin in strategij oblikovani na podlagi teh
besedil in da je njihov namen pojasniti razlike med bralnimi dosežki v raziska-
4 Oziroma informacije.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
vilen odgovor.
Približno polovica vprašanj v testu PIRLS od otrok zahteva, da sami sestavi-
jo odgovor na vprašanje (brez pomoči tistih, ki so izvedli testiranje). Vprašanja
s prostimi odgovori so imela tri oblike:
Pri vprašanjih za 1 točko so bili odgovori ocenjeni kot sprejemljivi, če so
vsebovali vse elemente, ki jih je zahtevalo vprašanje, in so bile navedbe v od-
govoru skladne z idejami in podatki v besedilu. Pri vprašanjih za 2 točki so od-
govori, ki so dobili najvišje število točk, pokazali popolno razumevanje, tako
da so navedli primerne sklepe in interpretacije skladne z besedilom in jih pod-
prli s podatki ali navedbami iz besedila, kadar je bilo to potrebno. Odgovori so
bili ocenjeni kot delno pravilni (1 točka), če so vsebovali samo del podatka4 ali
izražali samo dobesedno razumevanje, čeprav so vprašanja zahtevala sklepa-
nje ali interpretacijo. Pri vprašanjih za 3 točke so bili odgovori v celoti pravilni
(ocenjeni z najvišjim številom točk), če so učenci pokazali širše razumevanje,
tako da so izražali sorazmerno kompleksne ali abstraktne ideje ali s pomočjo
podatkov/informacij iz besedila podajali tehtne dokaze za sklepe in interpre-
66 tacije, ki so jih izražali. Odgovori so bili zadovoljivi in so dobili 2 točki, če so vse-
bovali vse zahtevane elemente, niso pa podajali kompleksnih ali abstraktnih
idej, so bili bolj dobesedni kot interpretativni ali pa so bili slabše podprti z be-
sedilom. Minimalni odgovor (1 točka) je vseboval le nekaj zahtevanih elemen-
tov, ne pa vseh.
Skupine vprašanj, ki so jih poiskali z metodo sidranja lestvice, predstavlja-
jo znanje učenk in učencev, ki so dosegli določen mejnik, člani PIRLS 2006 Re-
ading Development Group pa so jih uporabili za opis mejnikov. Za vsak mejnik
so sestavili kratek opis sidrnega vprašanja, ki označuje bralne veščine in strate-
gije, značilne za odgovore učenk in učencev, ki so nanj odgovorili pravilno (za
vprašanja s prostimi odgovori za več točk pa glede na to, ali so otroci odgovori-
li delno pravilno ali pravilno). Da bi podali splošnejše ugotovitve o dosežku, so
članice in člani Reading Development Group nato povzeli veščine in strategije
razumevanja prebranega besedila učencev po vseh vprašanjih za vsak mejnik.
Vsako vprašanje v testu postavlja določene bralne zahteve oziroma zahte-
va določeno bralno znanje. Pri tem igra precejšnjo vlogo interakcija med preta-
njenostjo razumevanja, ki ga zahteva vprašanje, dolžino in kompleksnostjo be-
sedila ter verjetnostjo, da sta otroku vsebina in zgradba besedila blizu. Čeprav
smo bili v raziskavi zaradi testne situacije pri izbiri besedil omejeni, so se ta
kljub temu razlikovala po dolžini, zahtevnosti skladnje in besednjaka, abstrak-
tnosti idej in strukturi organiziranosti. Zaradi razlik med literarnimi in informa-
tivnimi besedili so mejniki za oba namena branja opisani ločeno. Ne smemo
pozabiti tudi, da so opisi bralnih veščin in strategij oblikovani na podlagi teh
besedil in da je njihov namen pojasniti razlike med bralnimi dosežki v raziska-
4 Oziroma informacije.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
