Page 65 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 65
3.2 Bralni dosežki glede na mednarodne mejnike 65
Štiri mesta na lestvici dosežkov PIRLS so bila določena za mednarodne mejni-
ke, in sicer tako, da smo lahko dosežek na lestvici primerjali z opisanim nivojem
bralnega razumevanja. Mejniki so izbrani in izračunani so iz skupnega dosež-
ka učencev po vseh državah (osnovani pa so na mednarodnih mejnikih TIMSS).
Najvišji mednarodni mejnik je pri 625 točkah, višji pri 550 točkah, srednji pri 475
točkah in nižji pri 400 točkah. Mednarodni koordinacijski center TIMSS & PIRLS
je skupaj s PIRLS Reading Development Group izpeljal ambiciozno metodo sid-
ranja lestvice, da bi opisal razumevanje prebranega besedila na mejnikih zna-
nja. Navajamo vrste bralnih veščin in strategij, ki jih kažejo četrtošolke in četr-
tošolci na vsakem mednarodnem mejniku.2
Kako so oblikovani opisi mejnikov?3
Mednarodni koordinacijski center TIMSS & PIRLS je po metodi sidranja lestvi-
ce oblikoval opise dosežkov na mednarodnih mejnikih PIRLS. S pomočjo po-
datkov sidranja lestvice so strokovnjaki lahko opisali bralni dosežek učenk in
učencev na različnih točkah lestvice glede na vrste besedil, ki so jih otroci v raz-
iskavi prebirali, in glede na vprašanja, na katera so uspešno odgovorili (vključ-
no s kakovostjo njihovih odgovorov pri vprašanjih s prostimi odgovori za več
točk). Za sidranje lestvice so združili rezultate dosežkov vseh učenk in učencev
iz vseh sodelujočih držav, tako da se opisi mejnika nanašajo na vse otroke, ki so
dosegli to raven. Tako za določanje uspeha po mejnikih ni pomembno, iz kate-
re države je učenec, ampak samo, kako se je odrezal na testu. Glede na rezulta-
te bralnega dosežka učencev so določili merila in poiskali skupine vprašanj, na
katera so učenci, ki so dosegli določen mednarodni mejnik, zelo verjetno od-
govorili pravilno, in na katera učenci na naslednjem nižjem mejniku zelo verje-
tno niso odgovorili pravilno. Npr.: vprašanje z izbirnimi odgovori se je usidralo
na najvišji mednarodni mejnik, če je vsaj 65 % učenk in učencev, ki so doseg-
li 625 točk, na to vprašanje odgovorilo pravilno, hkrati pa je nanj pravilno od-
govorilo manj kot 50 % učenk in učencev, ki so se uvrstili na višji mednarodni
mejnik (550 točk). Podobno se je vprašanje z izbirnimi odgovori usidralo na viš-
ji mednarodni mejnik, če je nanj pravilno odgovorilo vsaj 65 % učenk in učen-
cev, ki so dosegli 550 točk, in manj kot 50 % učenk in učencev, ki so se uvrsti-
li na srednji mednarodni mejnik, in tako naprej za vsak naslednji nižji mejnik.
Ker je pri prostih odgovorih ugibanje skoraj povsem izključeno, je bilo merilo
za vprašanja s prostimi odgovori preprosto 50 % na določenem mejniku, pri
2 Marjeta Doupona, »Rezultati Mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS 2016 – osnutek«.
Neobjavljeno gradivo, 2018: 30.
3 Celotno besedilo je iz neobjavljenega gradiva Marjete Doupona, »Rezultati Mednarodne raziskave
bralne pismenosti PIRLS 2016 – osnutek«, 30–34. Slednjega smo le delno, v manjši meri, prilagodili.
bralni dosežki četrtošolcev v sloveniji (pirls in epirls)
Štiri mesta na lestvici dosežkov PIRLS so bila določena za mednarodne mejni-
ke, in sicer tako, da smo lahko dosežek na lestvici primerjali z opisanim nivojem
bralnega razumevanja. Mejniki so izbrani in izračunani so iz skupnega dosež-
ka učencev po vseh državah (osnovani pa so na mednarodnih mejnikih TIMSS).
Najvišji mednarodni mejnik je pri 625 točkah, višji pri 550 točkah, srednji pri 475
točkah in nižji pri 400 točkah. Mednarodni koordinacijski center TIMSS & PIRLS
je skupaj s PIRLS Reading Development Group izpeljal ambiciozno metodo sid-
ranja lestvice, da bi opisal razumevanje prebranega besedila na mejnikih zna-
nja. Navajamo vrste bralnih veščin in strategij, ki jih kažejo četrtošolke in četr-
tošolci na vsakem mednarodnem mejniku.2
Kako so oblikovani opisi mejnikov?3
Mednarodni koordinacijski center TIMSS & PIRLS je po metodi sidranja lestvi-
ce oblikoval opise dosežkov na mednarodnih mejnikih PIRLS. S pomočjo po-
datkov sidranja lestvice so strokovnjaki lahko opisali bralni dosežek učenk in
učencev na različnih točkah lestvice glede na vrste besedil, ki so jih otroci v raz-
iskavi prebirali, in glede na vprašanja, na katera so uspešno odgovorili (vključ-
no s kakovostjo njihovih odgovorov pri vprašanjih s prostimi odgovori za več
točk). Za sidranje lestvice so združili rezultate dosežkov vseh učenk in učencev
iz vseh sodelujočih držav, tako da se opisi mejnika nanašajo na vse otroke, ki so
dosegli to raven. Tako za določanje uspeha po mejnikih ni pomembno, iz kate-
re države je učenec, ampak samo, kako se je odrezal na testu. Glede na rezulta-
te bralnega dosežka učencev so določili merila in poiskali skupine vprašanj, na
katera so učenci, ki so dosegli določen mednarodni mejnik, zelo verjetno od-
govorili pravilno, in na katera učenci na naslednjem nižjem mejniku zelo verje-
tno niso odgovorili pravilno. Npr.: vprašanje z izbirnimi odgovori se je usidralo
na najvišji mednarodni mejnik, če je vsaj 65 % učenk in učencev, ki so doseg-
li 625 točk, na to vprašanje odgovorilo pravilno, hkrati pa je nanj pravilno od-
govorilo manj kot 50 % učenk in učencev, ki so se uvrstili na višji mednarodni
mejnik (550 točk). Podobno se je vprašanje z izbirnimi odgovori usidralo na viš-
ji mednarodni mejnik, če je nanj pravilno odgovorilo vsaj 65 % učenk in učen-
cev, ki so dosegli 550 točk, in manj kot 50 % učenk in učencev, ki so se uvrsti-
li na srednji mednarodni mejnik, in tako naprej za vsak naslednji nižji mejnik.
Ker je pri prostih odgovorih ugibanje skoraj povsem izključeno, je bilo merilo
za vprašanja s prostimi odgovori preprosto 50 % na določenem mejniku, pri
2 Marjeta Doupona, »Rezultati Mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS 2016 – osnutek«.
Neobjavljeno gradivo, 2018: 30.
3 Celotno besedilo je iz neobjavljenega gradiva Marjete Doupona, »Rezultati Mednarodne raziskave
bralne pismenosti PIRLS 2016 – osnutek«, 30–34. Slednjega smo le delno, v manjši meri, prilagodili.
bralni dosežki četrtošolcev v sloveniji (pirls in epirls)
