Page 64 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 64
Razlika
Država Razlika Rezultat spletne- Rezultat infor-
ga informacijske- macijskega branja
ga branja ePIRLS
PIRLS je višji
je višji
Referenčne udeleženke 8 (2,3) 8▲
Abu Dabi (ZAE) 4 (2,2)
Dubaj (ZAE) 4
Vir: Mullis, Martin, Foy in Hooper, 2017a in 2017b – elektronska verzija.
Opombe:
() Standardne napake so navedene v oklepajih. Ker so rezultati zaokrože
ni na najbližje celo število, se lahko nekatere vrednosti zdijo neskladne.
▲ Povprečni dosežek statistično značilno višji
(5) Petošolci
† Zahteve glede realizacije participacije vzorca so bile dosežene šele, ko
64 so bile vključene nadomestne šole.
≡ Nedoseganje realizacije participacije vzorca.
1 Nacionalna ciljna populacija ne vključuje mednarodne ciljne populaci
je.
2 Nacionalno definirana populacija pokriva 90 do 95 % nacionalne cilj
ne populacije.
3 Nacionalno definirana populacija pokriva manj kot 90 % nacionalne
ciljne populacije (a vsaj 77 %).
Če primerjavo med ePIRLS in PIRLS pogledamo le pri informativnih besedi-
lih, je slika nekoliko drugačna. Pri 7 državah in 1 referenčni udeleženki vidimo,
da imajo učenci pri spletnem branju (ePIRLS) informativnih besedil višji dose-
žek kakor pri PIRLS. Pri dveh državah in eni referenčni udeleženki ni razlik; tu-
di pri mednarodnem povprečju jih ni. V petih državah, vključujoč Slovenijo, pa
imajo učenci višji dosežek pri informativnih besedilih iz PIRLS kakor iz ePIRLS.
Zraven Slovenije so to še učenci iz Kitajskega Tajpeja, Gruzije, Italije, in z neko-
liko manjšo razliko to zaznamo tudi pri učencih iz Portugalske, kakor je razvi-
dno iz tabele 3.4.
Preciznejšo sliko glede povprečnih bralnih dosežkov učencev v državi
dobimo, če pogledamo razvrstitev bralnih dosežkov glede na mednarodne
mejnike.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
Država Razlika Rezultat spletne- Rezultat infor-
ga informacijske- macijskega branja
ga branja ePIRLS
PIRLS je višji
je višji
Referenčne udeleženke 8 (2,3) 8▲
Abu Dabi (ZAE) 4 (2,2)
Dubaj (ZAE) 4
Vir: Mullis, Martin, Foy in Hooper, 2017a in 2017b – elektronska verzija.
Opombe:
() Standardne napake so navedene v oklepajih. Ker so rezultati zaokrože
ni na najbližje celo število, se lahko nekatere vrednosti zdijo neskladne.
▲ Povprečni dosežek statistično značilno višji
(5) Petošolci
† Zahteve glede realizacije participacije vzorca so bile dosežene šele, ko
64 so bile vključene nadomestne šole.
≡ Nedoseganje realizacije participacije vzorca.
1 Nacionalna ciljna populacija ne vključuje mednarodne ciljne populaci
je.
2 Nacionalno definirana populacija pokriva 90 do 95 % nacionalne cilj
ne populacije.
3 Nacionalno definirana populacija pokriva manj kot 90 % nacionalne
ciljne populacije (a vsaj 77 %).
Če primerjavo med ePIRLS in PIRLS pogledamo le pri informativnih besedi-
lih, je slika nekoliko drugačna. Pri 7 državah in 1 referenčni udeleženki vidimo,
da imajo učenci pri spletnem branju (ePIRLS) informativnih besedil višji dose-
žek kakor pri PIRLS. Pri dveh državah in eni referenčni udeleženki ni razlik; tu-
di pri mednarodnem povprečju jih ni. V petih državah, vključujoč Slovenijo, pa
imajo učenci višji dosežek pri informativnih besedilih iz PIRLS kakor iz ePIRLS.
Zraven Slovenije so to še učenci iz Kitajskega Tajpeja, Gruzije, Italije, in z neko-
liko manjšo razliko to zaznamo tudi pri učencih iz Portugalske, kakor je razvi-
dno iz tabele 3.4.
Preciznejšo sliko glede povprečnih bralnih dosežkov učencev v državi
dobimo, če pogledamo razvrstitev bralnih dosežkov glede na mednarodne
mejnike.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
