Page 58 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 58
Iran in Maroko sta prav tako sodelovali s četrtim razredov, njuni rezultati
pa temeljijo na povprečnih vrednostih obeh ocenjevanih populacij. Do
ločeno odstopanje je tudi pri Norveški, ki je, kot že rečeno, sodelovala s
petim razredom (zato najdemo pri Norveški v oklepaju številko 5).
() Standardne napake so navedene v oklepajih. Ker so rezultati zaokrože
ni na najbližje celo število, se lahko nekatere vrednosti zdijo neskladne.
▲ Državno povprečje je statistično značilno višje kot srednja vrednost
lestvice PIRLS.
▼ Državno povprečje je statistično značilno višje kot srednja vrednost
lestvice PIRLS.
† Zahteve glede realizacije participacije vzorca so bile dosežene šele, ko
so bile vključene nadomestne šole.
≡ Nedoseganje realizacije participacije vzorca.
1 Nacionalna ciljna populacija ne vključuje mednarodne ciljne populacije.
2 Nacionalno definirana populacija pokriva 90 do 95 % nacionalne cilj
ne populacije.
58 3 Nacionalno definirana populacija pokriva manj kot 90 % nacionalne
ciljne populacije (a vsaj 77 %).
Iz tabele 3.1 vidimo razvrstitev sodelujočih držav oziroma izobraževalnih
sistemov v PIRLS 2016 glede na bralni dosežek učencev. Kot vidimo, so naši
učenci nad srednjo vrednostjo lestvice PIRLS, kar pomeni, da so uvrščeni nad
mednarodnim povprečjem. To razvrstitev vidimo za prav vse sodelujoče drža-
ve v ciklu 2016. Opazimo pa tudi, da so države razvrščene po padajočem vr-
stnem redu glede na bralni dosežek učencev. V vseh državah z znakom ▲ so
povprečni bralni dosežki učencev nad mednarodnim PIRLS-povprečjem, dr-
žave z znakom ▼ pa so pod mednarodnim povprečjem pri bralnih dosežkih
učencev. Kljub temu, da so države razvrščene po padajočem vrstnem redu gle-
de na bralni dosežek učencev, kar vidimo v točkah, to še ne pomeni, da pri
vseh državah pri tem dosežku obstaja statistično značilna razlika. To pomeni,
da kljub razlikam v točkah ne moremo reči, da je nacionalno povprečje pri teh
(določenih) državah nižje ali višje. V primeru Slovenije (ki je v tabeli 3.1 ozna-
čena z rdečo barvo) to pomeni, da ne moremo reči, da so imele države, ki smo
jih označili z oranžo barvo, statistično značilno različen dosežek učencev kot
učenci nekaterih drugih držav. Če nekoliko poenostavimo, dosežki učencev iz
držav Bolgarija, Združene države Amerike, Litva, Italija, Danska, Makao, Nizo-
zemska, Avstralija, Češka republika, Kanada pa tudi Avstrija (ki je v zgornji ta-
Study Center, Lynch School of Education, Boston College, International Association for the Evalu-
ation of Educational Achievement, 2015). Ker Slovenija ni sodelovala v PIRLS Literacy, temveč le v
PIRLS in ePIRLS, v tej monografiji tega (posebnega) testa oziroma preizkusa ne opisujemo. Obsta-
ja pa mnenje, da gre za »lažji« preizkus, ki ga rešujejo učenci nekaterih držav, a je (na podlagi po-
sebnih analiz) vseeno zagotovljena statistična primerljivost oziroma so dosežki uvrščeni na med-
narodno lestvico.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
pa temeljijo na povprečnih vrednostih obeh ocenjevanih populacij. Do
ločeno odstopanje je tudi pri Norveški, ki je, kot že rečeno, sodelovala s
petim razredom (zato najdemo pri Norveški v oklepaju številko 5).
() Standardne napake so navedene v oklepajih. Ker so rezultati zaokrože
ni na najbližje celo število, se lahko nekatere vrednosti zdijo neskladne.
▲ Državno povprečje je statistično značilno višje kot srednja vrednost
lestvice PIRLS.
▼ Državno povprečje je statistično značilno višje kot srednja vrednost
lestvice PIRLS.
† Zahteve glede realizacije participacije vzorca so bile dosežene šele, ko
so bile vključene nadomestne šole.
≡ Nedoseganje realizacije participacije vzorca.
1 Nacionalna ciljna populacija ne vključuje mednarodne ciljne populacije.
2 Nacionalno definirana populacija pokriva 90 do 95 % nacionalne cilj
ne populacije.
58 3 Nacionalno definirana populacija pokriva manj kot 90 % nacionalne
ciljne populacije (a vsaj 77 %).
Iz tabele 3.1 vidimo razvrstitev sodelujočih držav oziroma izobraževalnih
sistemov v PIRLS 2016 glede na bralni dosežek učencev. Kot vidimo, so naši
učenci nad srednjo vrednostjo lestvice PIRLS, kar pomeni, da so uvrščeni nad
mednarodnim povprečjem. To razvrstitev vidimo za prav vse sodelujoče drža-
ve v ciklu 2016. Opazimo pa tudi, da so države razvrščene po padajočem vr-
stnem redu glede na bralni dosežek učencev. V vseh državah z znakom ▲ so
povprečni bralni dosežki učencev nad mednarodnim PIRLS-povprečjem, dr-
žave z znakom ▼ pa so pod mednarodnim povprečjem pri bralnih dosežkih
učencev. Kljub temu, da so države razvrščene po padajočem vrstnem redu gle-
de na bralni dosežek učencev, kar vidimo v točkah, to še ne pomeni, da pri
vseh državah pri tem dosežku obstaja statistično značilna razlika. To pomeni,
da kljub razlikam v točkah ne moremo reči, da je nacionalno povprečje pri teh
(določenih) državah nižje ali višje. V primeru Slovenije (ki je v tabeli 3.1 ozna-
čena z rdečo barvo) to pomeni, da ne moremo reči, da so imele države, ki smo
jih označili z oranžo barvo, statistično značilno različen dosežek učencev kot
učenci nekaterih drugih držav. Če nekoliko poenostavimo, dosežki učencev iz
držav Bolgarija, Združene države Amerike, Litva, Italija, Danska, Makao, Nizo-
zemska, Avstralija, Češka republika, Kanada pa tudi Avstrija (ki je v zgornji ta-
Study Center, Lynch School of Education, Boston College, International Association for the Evalu-
ation of Educational Achievement, 2015). Ker Slovenija ni sodelovala v PIRLS Literacy, temveč le v
PIRLS in ePIRLS, v tej monografiji tega (posebnega) testa oziroma preizkusa ne opisujemo. Obsta-
ja pa mnenje, da gre za »lažji« preizkus, ki ga rešujejo učenci nekaterih držav, a je (na podlagi po-
sebnih analiz) vseeno zagotovljena statistična primerljivost oziroma so dosežki uvrščeni na med-
narodno lestvico.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
