Page 34 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 34
zi neko drugo posebnost, tj. da se preveri večji delež razvitih pasic in nalog, kot
jih je potem vključenih v fazo glavne raziskave. Ko se podatki zberejo, sledi nji-
hov vnos, kodiranje odgovorov, čiščenje baze. Vse države so aktivno vključene
v vse omenjene faze, sicer raziskave ne bi bilo mogoče izvesti. Poročanje je na
koncu, pri čemer je potrebno poudariti dvoje. Najprej sta na vrsti ime raziskave
in opredelitev letnice: v primeru raziskave PIRLS 2016 nam leto 2016 pove, kdaj
je bil izveden glavni zajem podatkov. V našem primeru gre za leto 2016 – takrat
smo izvajali glavno raziskavo na terenu.41 To hkrati ne pomeni, da so podatki
dostopni to leto, temveč so prvi podatki dostopni šele konec naslednjega leta,
mednarodna baza pa šele nekaj mesecev za tem. Seveda potem sledijo sekun-
darne študije, ki so v interesu vsake sodelujoče države.42
Pri sami izvedbi raziskave je potrebno opozoriti na to, kar smo pisali že v
poglavju o konceptualnem in ocenjevalnem okvirju raziskave PIRLS, in sicer,
da ima raziskava več instrumentov, s katerimi zbira podatke. V PIRLS so tako
zraven učencev (četrtošolcev), ki so reševali kognitivni test iz bralne pismeno-
sti pa tudi vprašalnik (in še en krajši dodatni vprašalnik za tiste šolske sisteme,
34 ki so sodelovali tudi v ePIRLS), sodelovali tudi učitelji, ravnatelji (odgovarjali so
na vprašalnik za šole) pa tudi starši četrtošolcev, ki so sodelovali v raziskavi. Kar
pomeni, da je potrebno izvesti vse te instrumente, da na koncu dobimo pra-
vo sliko bralne pismenosti četrtošolcev, pa tudi vse tiste kontekstualne podat-
ke (šolske, izvenšolske, kurikularne oziroma širše, nacionalne), ki se povezujejo
z bralno pismenostjo izbrane populacije.
Učenci, ki so prvi dan sodelovali v PIRLS, so naslednji dan sodelovali v iz-
vedbi ePIRLS.
Raziskava PIRLS ni bila izvedena prvič, kar sodelujočim državam oziroma
izobraževalnim sistemom omogoča ne le mednarodno primerjavo, temveč tu-
di primerjavo med posameznimi časovnimi točkami (cikli). Raziskava PIRLS po-
teka v 5-letnih ciklih, kar omogoča primerjavo na vsakih 5 let. Raziskava ePIRLS
pa je bila tokrat (v ciklu 2016) izvedena prvič. Kar pomeni, da omogoča zgolj
mednarodno primerjavo, ne pa (še) primerjave med posameznimi cikli. Nas-
lednji cikel raziskave PIRLS bo izveden leta 2021 (takrat bo glavni zajem podat-
kov za severno poloblo). Vendar se določena sprememba konceptualizira že
sedaj, in sicer prav pri ePIRLS. Ta del raziskave bo namreč integriran v novo ob-
liko – PIRLS Digital. Interes držav za preverjanje bralne pismenosti na računal-
41 Kar velja za severno poloblo, vključno z izvedbo v Sloveniji.
42 Več o tem, zakaj tabele dosežkov (ang. league tables) niso najboljši način za primerjanje šolskih sis-
temov in za sodbe na podlagi tega, glej v Eva Klemenčič in Plamen Mirazchiyski, »League tables in
educational evidence-based policy-making: can we stop the horse race, please?«, Comparative Edu-
cation 54, št. 3 (2018): 309–324. Zgodovina mednarodnih primerjalnih raziskav in sodelovanje Slove-
nije v njih pa je opisana v drugem članku, z naslovom Mednarodne raziskave znanja in (nacionalno)
oblikovanje politik: era delovanja Pedagoškega inštituta (Eva Klemenčič, »Mednarodne raziskave
znanja in (nacionalno) oblikovanje politik: era delovanja Pedagoškega inštituta«, Šolsko polje 26, št.
¾ (2015): 71–100).
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
jih je potem vključenih v fazo glavne raziskave. Ko se podatki zberejo, sledi nji-
hov vnos, kodiranje odgovorov, čiščenje baze. Vse države so aktivno vključene
v vse omenjene faze, sicer raziskave ne bi bilo mogoče izvesti. Poročanje je na
koncu, pri čemer je potrebno poudariti dvoje. Najprej sta na vrsti ime raziskave
in opredelitev letnice: v primeru raziskave PIRLS 2016 nam leto 2016 pove, kdaj
je bil izveden glavni zajem podatkov. V našem primeru gre za leto 2016 – takrat
smo izvajali glavno raziskavo na terenu.41 To hkrati ne pomeni, da so podatki
dostopni to leto, temveč so prvi podatki dostopni šele konec naslednjega leta,
mednarodna baza pa šele nekaj mesecev za tem. Seveda potem sledijo sekun-
darne študije, ki so v interesu vsake sodelujoče države.42
Pri sami izvedbi raziskave je potrebno opozoriti na to, kar smo pisali že v
poglavju o konceptualnem in ocenjevalnem okvirju raziskave PIRLS, in sicer,
da ima raziskava več instrumentov, s katerimi zbira podatke. V PIRLS so tako
zraven učencev (četrtošolcev), ki so reševali kognitivni test iz bralne pismeno-
sti pa tudi vprašalnik (in še en krajši dodatni vprašalnik za tiste šolske sisteme,
34 ki so sodelovali tudi v ePIRLS), sodelovali tudi učitelji, ravnatelji (odgovarjali so
na vprašalnik za šole) pa tudi starši četrtošolcev, ki so sodelovali v raziskavi. Kar
pomeni, da je potrebno izvesti vse te instrumente, da na koncu dobimo pra-
vo sliko bralne pismenosti četrtošolcev, pa tudi vse tiste kontekstualne podat-
ke (šolske, izvenšolske, kurikularne oziroma širše, nacionalne), ki se povezujejo
z bralno pismenostjo izbrane populacije.
Učenci, ki so prvi dan sodelovali v PIRLS, so naslednji dan sodelovali v iz-
vedbi ePIRLS.
Raziskava PIRLS ni bila izvedena prvič, kar sodelujočim državam oziroma
izobraževalnim sistemom omogoča ne le mednarodno primerjavo, temveč tu-
di primerjavo med posameznimi časovnimi točkami (cikli). Raziskava PIRLS po-
teka v 5-letnih ciklih, kar omogoča primerjavo na vsakih 5 let. Raziskava ePIRLS
pa je bila tokrat (v ciklu 2016) izvedena prvič. Kar pomeni, da omogoča zgolj
mednarodno primerjavo, ne pa (še) primerjave med posameznimi cikli. Nas-
lednji cikel raziskave PIRLS bo izveden leta 2021 (takrat bo glavni zajem podat-
kov za severno poloblo). Vendar se določena sprememba konceptualizira že
sedaj, in sicer prav pri ePIRLS. Ta del raziskave bo namreč integriran v novo ob-
liko – PIRLS Digital. Interes držav za preverjanje bralne pismenosti na računal-
41 Kar velja za severno poloblo, vključno z izvedbo v Sloveniji.
42 Več o tem, zakaj tabele dosežkov (ang. league tables) niso najboljši način za primerjanje šolskih sis-
temov in za sodbe na podlagi tega, glej v Eva Klemenčič in Plamen Mirazchiyski, »League tables in
educational evidence-based policy-making: can we stop the horse race, please?«, Comparative Edu-
cation 54, št. 3 (2018): 309–324. Zgodovina mednarodnih primerjalnih raziskav in sodelovanje Slove-
nije v njih pa je opisana v drugem članku, z naslovom Mednarodne raziskave znanja in (nacionalno)
oblikovanje politik: era delovanja Pedagoškega inštituta (Eva Klemenčič, »Mednarodne raziskave
znanja in (nacionalno) oblikovanje politik: era delovanja Pedagoškega inštituta«, Šolsko polje 26, št.
¾ (2015): 71–100).
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
