Page 32 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 32
V raziskavi PIRLS 2016 (in seveda ePIRLS 2016)35 kontekstualni okvir zajema
naslednjih pet širših področij:
– nacionalni kontekst in kontekst skupnosti,
– kontekst domačega okolja,
– šolski kontekst,
– kontekst razredov,
– karakteristike učencev in stališča do učenja.36
Vse to je zajeto v različne instrumente; v primeru kontekstualnega okvi-
ra govorimo o vprašalnikih. Pomembno je, da se določena vsebinska področja
pojavljajo v več vprašalnikih.
1.2.2 Populacija in vzorčenje
PIRLS preverja bralno pismenost otrok v njihovem četrtem letu formalnega šo-
lanja. Ta populacija je bila za raziskavo izbrana zato, ker pomeni pomembno
32 prehodno točko v procesu razvoja otroka kot bralca. Običajno je za to stop-
njo značilno, da so se učenci že naučili brati, sedaj pa berejo zato, da se učijo. V
mnogih državah (in izobraževalnih sistemih) je to tudi čas, ko učenci začnejo s
predmeti (npr. matematika, naravoslovje).37 Ciljna populacija v PIRLS je defini-
rana na naslednji način:
Ciljni razred PIRLS mora biti razred, ki predstavlja štiri leta šolanja, šteto
od prvega leta na ravni ISCED 1.« (Martin, Mullis in Foy, 2015: 55).
Gre za pravilo, po katerem se ravna velika večina vključenih izobraževal-
nih sistemov, pri tistih, kjer to ni pravilo, pa vidimo v tabelah posebno ozna-
ko. Nekateri izobraževalni sistemi tudi testirajo več razredov (različnih let šo-
lanja), zato da pridobijo natančnejšo meritev razlik bralne pismenosti med
razredi – leti šolanja. Pri čemer velja še dodatno določilo, da če je povpre-
čje starosti četrtošolcev pod 9,5 let, se vzorči en razred kasneje (to pome-
ni petošolce). Vendar v raziskavi PIRLS to ni tako pogosto uporabljeno, kaj-
ti izkaže se, da največ sodelujočih izobraževalnih sistemov sodeluje ravno s
četrtošolci.
35 A to velja tudi za vse ostale, predhodne cikle; čeprav se konkretna vprašanja tudi posodabljajo.
36 Michael Hooper, Ina V. S. Mullis in Michael O. Martin, PIRLS 2016 Context Questionnaire Framework
(TIMSS and PIRLS International Study Center, Lynch School of Education, Boston College, Interna-
tional Association for the Evaluation of Educational Achievement, 2015), 32. Ti konteksti so kot v te-
kstu omenjena področja opisani v publikaciji. V našem besedilu jih posebej ne opisujemo, saj je mo-
goče vsebino identificirati iz opisa rezultatov, ki jih predstavljamo na tem mestu.
37 Gre za enako definicijo populacije, kakor jo definira Mednarodna raziskava trendov znanja matema-
tike in naravoslovja (TIMSS), ki jo, na mednarodni ravni, prav tako koordinira organizacija IEA.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
naslednjih pet širših področij:
– nacionalni kontekst in kontekst skupnosti,
– kontekst domačega okolja,
– šolski kontekst,
– kontekst razredov,
– karakteristike učencev in stališča do učenja.36
Vse to je zajeto v različne instrumente; v primeru kontekstualnega okvi-
ra govorimo o vprašalnikih. Pomembno je, da se določena vsebinska področja
pojavljajo v več vprašalnikih.
1.2.2 Populacija in vzorčenje
PIRLS preverja bralno pismenost otrok v njihovem četrtem letu formalnega šo-
lanja. Ta populacija je bila za raziskavo izbrana zato, ker pomeni pomembno
32 prehodno točko v procesu razvoja otroka kot bralca. Običajno je za to stop-
njo značilno, da so se učenci že naučili brati, sedaj pa berejo zato, da se učijo. V
mnogih državah (in izobraževalnih sistemih) je to tudi čas, ko učenci začnejo s
predmeti (npr. matematika, naravoslovje).37 Ciljna populacija v PIRLS je defini-
rana na naslednji način:
Ciljni razred PIRLS mora biti razred, ki predstavlja štiri leta šolanja, šteto
od prvega leta na ravni ISCED 1.« (Martin, Mullis in Foy, 2015: 55).
Gre za pravilo, po katerem se ravna velika večina vključenih izobraževal-
nih sistemov, pri tistih, kjer to ni pravilo, pa vidimo v tabelah posebno ozna-
ko. Nekateri izobraževalni sistemi tudi testirajo več razredov (različnih let šo-
lanja), zato da pridobijo natančnejšo meritev razlik bralne pismenosti med
razredi – leti šolanja. Pri čemer velja še dodatno določilo, da če je povpre-
čje starosti četrtošolcev pod 9,5 let, se vzorči en razred kasneje (to pome-
ni petošolce). Vendar v raziskavi PIRLS to ni tako pogosto uporabljeno, kaj-
ti izkaže se, da največ sodelujočih izobraževalnih sistemov sodeluje ravno s
četrtošolci.
35 A to velja tudi za vse ostale, predhodne cikle; čeprav se konkretna vprašanja tudi posodabljajo.
36 Michael Hooper, Ina V. S. Mullis in Michael O. Martin, PIRLS 2016 Context Questionnaire Framework
(TIMSS and PIRLS International Study Center, Lynch School of Education, Boston College, Interna-
tional Association for the Evaluation of Educational Achievement, 2015), 32. Ti konteksti so kot v te-
kstu omenjena področja opisani v publikaciji. V našem besedilu jih posebej ne opisujemo, saj je mo-
goče vsebino identificirati iz opisa rezultatov, ki jih predstavljamo na tem mestu.
37 Gre za enako definicijo populacije, kakor jo definira Mednarodna raziskava trendov znanja matema-
tike in naravoslovja (TIMSS), ki jo, na mednarodni ravni, prav tako koordinira organizacija IEA.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
