Page 29 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 29
filtriranje vsebine spletne strani, ki je relevantna za temo, 29
– povzemanje glavnega namena spletne strani,
– opisovanje razmerja med besedilom in grafom ali grafi,
– ugotavljanje potencialne uporabnosti povezav.29
Integracija in interpretacija idej in informacij
Podobno kot pri izpeljavi preprostih sklepov se bolj angažirani bralci, ki se
ukvarjajo z interpretacijo in integracijo idej ter informacij v besedilu, osredoto-
čajo na posamezne dele besedila ali na celotno besedilo ali lahko povezujejo
podrobnosti s splošnimi temami in idejami. Ti bralci skušajo razvozlati avtorje-
vo namero, ki se kaže skozi besedilo, in razvijajo kompleksnejše razumevanje
celotnega besedila. Ko bralci interpretirajo in integrirajo ideje ter informacije,
poskušajo oblikovati specifičnejše ali celovitejše razumevanje besedila, in sicer
tako, da vključujejo (integrirajo) svoje lastno znanje in izkušnje s ponujenim
pomenom, ki se nahaja v besedilu. Na primer, bralci lahko, s pomočjo lastne-
ga znanja in izkušenj, sklepajo o motivih lika ali ustvarjajo mentalno podobo
s pomočjo posredovanih informacij. Pogosteje kakor pri izpeljavi preprostih
sklepov se morajo bralci zavedati svojega ozadenjskega znanja (razumevanja
sveta) ter izkušenj. Ko se bralci vključujejo v ta proces interpretacije, delajo po-
vezave (konstruirajo pomen), ki niso le implicitne, temveč so lahko odprte za
nekatere interpretacije, izpeljane iz njihove lastne perspektive. Zaradi tega je
pomen, ki je skonstruiran na podlagi integracije in interpretacije idej ter infor-
macij, od bralca do bralca različen, ker je odvisen od izkušenj in znanja, ki ga
v proces razumevanja prebranega besedila prinašajo posamezniki. Procesi ra-
zumevanja pri branju nalog, ki ponazarjajo to vrsto obdelave besedila, lahko
vključujejo naslednje:
– prepoznavanje celotnega sporočila ali teme besedila,
– predpostavljanje (anticipiranje) alternativnih dejanj likov,
– primerjanje in soočenje informacij iz besedila,
– sklepanje na razpoloženje ali ton pripovedi zgodbe,
– interpretiranje uporabljenih informacij iz besedila glede na realni
svet.30
Uporaba svetovnega spleta zahteva sposobnost branja in prebiranja infor-
macij iz več spletnih virov. Integracija in sintetiziranje informacij v besedilih sta
zelo zahtevna, tudi če ne gre za spletno branje, ker morajo bralci razumeti ne
le eno besedilo, temveč morajo združiti informacije v dveh ali več besedilih. V
spletnem okolju pa to vključuje informacije, predstavljene prek animacij in vi-
deoposnetkov, v pojavnih oknih in nestatičnem besedilu. Spletne naloge bra-
29 Ibid., 25–26.
30 Ibid., 20–21.
uvod v mednarodno raziskavo bralne pismenosti (iea pirls 2016 in epirls 2016)
– povzemanje glavnega namena spletne strani,
– opisovanje razmerja med besedilom in grafom ali grafi,
– ugotavljanje potencialne uporabnosti povezav.29
Integracija in interpretacija idej in informacij
Podobno kot pri izpeljavi preprostih sklepov se bolj angažirani bralci, ki se
ukvarjajo z interpretacijo in integracijo idej ter informacij v besedilu, osredoto-
čajo na posamezne dele besedila ali na celotno besedilo ali lahko povezujejo
podrobnosti s splošnimi temami in idejami. Ti bralci skušajo razvozlati avtorje-
vo namero, ki se kaže skozi besedilo, in razvijajo kompleksnejše razumevanje
celotnega besedila. Ko bralci interpretirajo in integrirajo ideje ter informacije,
poskušajo oblikovati specifičnejše ali celovitejše razumevanje besedila, in sicer
tako, da vključujejo (integrirajo) svoje lastno znanje in izkušnje s ponujenim
pomenom, ki se nahaja v besedilu. Na primer, bralci lahko, s pomočjo lastne-
ga znanja in izkušenj, sklepajo o motivih lika ali ustvarjajo mentalno podobo
s pomočjo posredovanih informacij. Pogosteje kakor pri izpeljavi preprostih
sklepov se morajo bralci zavedati svojega ozadenjskega znanja (razumevanja
sveta) ter izkušenj. Ko se bralci vključujejo v ta proces interpretacije, delajo po-
vezave (konstruirajo pomen), ki niso le implicitne, temveč so lahko odprte za
nekatere interpretacije, izpeljane iz njihove lastne perspektive. Zaradi tega je
pomen, ki je skonstruiran na podlagi integracije in interpretacije idej ter infor-
macij, od bralca do bralca različen, ker je odvisen od izkušenj in znanja, ki ga
v proces razumevanja prebranega besedila prinašajo posamezniki. Procesi ra-
zumevanja pri branju nalog, ki ponazarjajo to vrsto obdelave besedila, lahko
vključujejo naslednje:
– prepoznavanje celotnega sporočila ali teme besedila,
– predpostavljanje (anticipiranje) alternativnih dejanj likov,
– primerjanje in soočenje informacij iz besedila,
– sklepanje na razpoloženje ali ton pripovedi zgodbe,
– interpretiranje uporabljenih informacij iz besedila glede na realni
svet.30
Uporaba svetovnega spleta zahteva sposobnost branja in prebiranja infor-
macij iz več spletnih virov. Integracija in sintetiziranje informacij v besedilih sta
zelo zahtevna, tudi če ne gre za spletno branje, ker morajo bralci razumeti ne
le eno besedilo, temveč morajo združiti informacije v dveh ali več besedilih. V
spletnem okolju pa to vključuje informacije, predstavljene prek animacij in vi-
deoposnetkov, v pojavnih oknih in nestatičnem besedilu. Spletne naloge bra-
29 Ibid., 25–26.
30 Ibid., 20–21.
uvod v mednarodno raziskavo bralne pismenosti (iea pirls 2016 in epirls 2016)
