Page 30 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 30
nja, ki ponazarjajo to vrsto obdelave besedila in so vključene v ePIRLS, lahko
vključujejo naslednje:
– primerjanje in soočanje informacij, ki so predstavljene znotraj posa-
meznih spletnih strani in v različnih spletnih straneh,
– povezovanje informacij iz ene spletne strani ali spletnega mesta z dru-
go spletno stranjo oziroma spletnim mestom,
– posploševanje informacij, ki so predstavljene na eni spletni strani ali
spletnem mestu, z drugimi spletnimi stranmi,
– povezovanje podrobnosti iz različnih spletnih strani glede na splošno
temo,
– sklepanje iz informacij, ki so predstavljene na mnogih spletnih
straneh.31
Evalvacija oziroma vrednotenje besedilnih in jezikovnih elementov
Ko bralci evalvirajo (vrednotijo) vsebino in elemente besedila, preusmerjajo
pozornost od ustvarjanja pomena h kritičnemu preučevanju samega besedi-
30 la. Bralci, ki so vključeni v ta proces zato, da bi besedilo preučili in kritično ovre-
dnotili, »stopijo« korak nazaj in na besedilo pogledajo z razdalje. Vsebino ali
pomen besedila je mogoče vrednotiti in kritično presojati z osebne perspekti-
ve ali z objektivnim pogledom. Ta proces lahko od bralcev zahteva, da opravi-
jo utemeljeno presojo, izhajajoč iz svojih interpretacij, in tehtajo svoje razume-
vanje besedila glede na svoje razumevanje sveta – zavračajo, sprejemajo ali v
odnosu do tega, kar besedilo reprezentira, ostajajo nevtralni. Npr., bralci lah-
ko nasprotujejo ali sprejmemo trditve v besedilu ali pa jih primerjajo z idejami
in informacijami iz drugih virov. Pri ocenjevanju in kritičnem vrednotenju ele-
mentov strukture besedila in jezika se bralci opirajo na znanje o uporabi jezika,
predstavitvene značilnosti slednjega, na splošne in žanrsko specifične značil-
nosti besedil. Besedilo je način prenosa idej, občutkov in informacij. Bralci lahko
reflektirajo ustreznost avtorjeve uporabe jezika in načina, na katerega skuša av-
tor posredovati določeno sporočilo, in ocenjujejo njegovo ustreznost. Glede na
svoje razumevanje jezikovnih konvencij lahko bralci najdejo pomanjkljivosti v
tem, kako je bilo besedilo napisano, ali prepoznajo uspešnost avtorjevega nači-
na sporočanja. Lahko tudi ovrednotijo način posredovanja informacij – tako vi-
zualnih kakor besedilnih – in razložijo njihovo delovanje (npr. besedilo v okvirč-
kih, slike, tabele). Pri vrednotenju organizacije besedila bralci izhajajo iz svojega
znanja o žanrih in strukturah besedil. Obseg pretekle izkušnje in poznavanje je-
zika sta bistvena za vsak del tega procesa. Procesi razumevanja pri branju na-
log, ki ponazarjajo to vrsto obdelave besedila, lahko vključujejo naslednje:
– presojanje celostnosti in jasnosti informacij v besedilu,
– ocenjevanje možnosti, da bi se lahko opisani dogodki resnično zgodili,
31 Ibid., 26.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
vključujejo naslednje:
– primerjanje in soočanje informacij, ki so predstavljene znotraj posa-
meznih spletnih strani in v različnih spletnih straneh,
– povezovanje informacij iz ene spletne strani ali spletnega mesta z dru-
go spletno stranjo oziroma spletnim mestom,
– posploševanje informacij, ki so predstavljene na eni spletni strani ali
spletnem mestu, z drugimi spletnimi stranmi,
– povezovanje podrobnosti iz različnih spletnih strani glede na splošno
temo,
– sklepanje iz informacij, ki so predstavljene na mnogih spletnih
straneh.31
Evalvacija oziroma vrednotenje besedilnih in jezikovnih elementov
Ko bralci evalvirajo (vrednotijo) vsebino in elemente besedila, preusmerjajo
pozornost od ustvarjanja pomena h kritičnemu preučevanju samega besedi-
30 la. Bralci, ki so vključeni v ta proces zato, da bi besedilo preučili in kritično ovre-
dnotili, »stopijo« korak nazaj in na besedilo pogledajo z razdalje. Vsebino ali
pomen besedila je mogoče vrednotiti in kritično presojati z osebne perspekti-
ve ali z objektivnim pogledom. Ta proces lahko od bralcev zahteva, da opravi-
jo utemeljeno presojo, izhajajoč iz svojih interpretacij, in tehtajo svoje razume-
vanje besedila glede na svoje razumevanje sveta – zavračajo, sprejemajo ali v
odnosu do tega, kar besedilo reprezentira, ostajajo nevtralni. Npr., bralci lah-
ko nasprotujejo ali sprejmemo trditve v besedilu ali pa jih primerjajo z idejami
in informacijami iz drugih virov. Pri ocenjevanju in kritičnem vrednotenju ele-
mentov strukture besedila in jezika se bralci opirajo na znanje o uporabi jezika,
predstavitvene značilnosti slednjega, na splošne in žanrsko specifične značil-
nosti besedil. Besedilo je način prenosa idej, občutkov in informacij. Bralci lahko
reflektirajo ustreznost avtorjeve uporabe jezika in načina, na katerega skuša av-
tor posredovati določeno sporočilo, in ocenjujejo njegovo ustreznost. Glede na
svoje razumevanje jezikovnih konvencij lahko bralci najdejo pomanjkljivosti v
tem, kako je bilo besedilo napisano, ali prepoznajo uspešnost avtorjevega nači-
na sporočanja. Lahko tudi ovrednotijo način posredovanja informacij – tako vi-
zualnih kakor besedilnih – in razložijo njihovo delovanje (npr. besedilo v okvirč-
kih, slike, tabele). Pri vrednotenju organizacije besedila bralci izhajajo iz svojega
znanja o žanrih in strukturah besedil. Obseg pretekle izkušnje in poznavanje je-
zika sta bistvena za vsak del tega procesa. Procesi razumevanja pri branju na-
log, ki ponazarjajo to vrsto obdelave besedila, lahko vključujejo naslednje:
– presojanje celostnosti in jasnosti informacij v besedilu,
– ocenjevanje možnosti, da bi se lahko opisani dogodki resnično zgodili,
31 Ibid., 26.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji