Page 37 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 37
.0 37
Slovenija v raziskavi PIRLS in ePIRLS
2016
V tem poglavju opisujemo vzorec oziroma njegovo realizacijo za glavni za-
jem podatkov v Sloveniji, pa tudi nekaj osnovnih podatkov o sodelujočih v
raziskavi. Rezultate bralne pismenosti in večino kontekstualnih rezultatov
povzemamo v naslednjih poglavjih, ki smo jih strukturirali glede na posame-
zne teme.
Države se seveda lahko tudi odločijo, da bodo sodelovale s posamezni-
mi subentitetami (v tej monografiji smo jih poimenovali referenčne udeležen-
ke) ali da bodo, zaradi svojega interesa po dodatnih analizah, katero od skupin
dovzorčile. To vsekakor omogoča natančnejše primerjave glede na izbrane ka-
rakteristike, zaradi česar je bilo znotraj populacije nekaj dovzorčeno. Tako je bi-
lo tudi v ciklu 2016. Pri tem je potrebno, vsaj v primeru Slovenije, na nekaj opo-
zoriti: pri nas namreč pogosto želimo opraviti tudi sekundarne analize na ravni
statističnih regij, vendar, tudi tokrat, vzorec ni bil oblikovan tako, da bi omogo-
čal primerjave med dvanajstimi statističnimi regijami, kolikor jih imamo v Slo-
veniji. 1
V Sloveniji so učitelji in ravnatelji vprašalnika reševali preko spleta, starši in
učenci pa na papirju. Kar se tiče staršev, je vprašalnik rešil eden izmed staršev
ali skrbnikov otroka. Glavni zajem podatkov je bil izveden v mesecu aprilu in
začetku meseca maja 2016.
1 Več o tem, kako napačne so lahko primerjave med statističnimi regijami v primerih, kjer vzorec ni
oblikovan na ta način, najdemo v publikaciji Plamna Mirazchiyskega, Providing school-level reports
from international large-scale assessments : Methodological considerations, limitations, and possible
solutions (Amsterdam: IEA, 2013).
Slovenija v raziskavi PIRLS in ePIRLS
2016
V tem poglavju opisujemo vzorec oziroma njegovo realizacijo za glavni za-
jem podatkov v Sloveniji, pa tudi nekaj osnovnih podatkov o sodelujočih v
raziskavi. Rezultate bralne pismenosti in večino kontekstualnih rezultatov
povzemamo v naslednjih poglavjih, ki smo jih strukturirali glede na posame-
zne teme.
Države se seveda lahko tudi odločijo, da bodo sodelovale s posamezni-
mi subentitetami (v tej monografiji smo jih poimenovali referenčne udeležen-
ke) ali da bodo, zaradi svojega interesa po dodatnih analizah, katero od skupin
dovzorčile. To vsekakor omogoča natančnejše primerjave glede na izbrane ka-
rakteristike, zaradi česar je bilo znotraj populacije nekaj dovzorčeno. Tako je bi-
lo tudi v ciklu 2016. Pri tem je potrebno, vsaj v primeru Slovenije, na nekaj opo-
zoriti: pri nas namreč pogosto želimo opraviti tudi sekundarne analize na ravni
statističnih regij, vendar, tudi tokrat, vzorec ni bil oblikovan tako, da bi omogo-
čal primerjave med dvanajstimi statističnimi regijami, kolikor jih imamo v Slo-
veniji. 1
V Sloveniji so učitelji in ravnatelji vprašalnika reševali preko spleta, starši in
učenci pa na papirju. Kar se tiče staršev, je vprašalnik rešil eden izmed staršev
ali skrbnikov otroka. Glavni zajem podatkov je bil izveden v mesecu aprilu in
začetku meseca maja 2016.
1 Več o tem, kako napačne so lahko primerjave med statističnimi regijami v primerih, kjer vzorec ni
oblikovan na ta način, najdemo v publikaciji Plamna Mirazchiyskega, Providing school-level reports
from international large-scale assessments : Methodological considerations, limitations, and possible
solutions (Amsterdam: IEA, 2013).
