Page 31 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 31
ocenjevanje, ali bi lahko avtorjevi argumenti vplivali na mišljenje in 31
ravnanje bralcev,
– ocenjevanje, kako dobro naslov besedila odraža osrednjo tematiko,
– opisovanje učinka jezikovnih sredstev, npr. metaforike ali vzdušja
(besedila),
– določanje avtorjevega pogleda na glavno temo.32
Veščine, ki so potrebne za evalviranje in kritično preučevanje spletnih te-
kstov (v ePIRLS), so zelo podobne tistim, ki so za to opravilo potrebne pri natis-
njenih pasicah PIRLS. A ker na spletu lahko vsakdo objavi karkoli, morajo bral-
ci tudi presojati, kako verodostojen je vir informacije, ter določiti perspektivo,
stališča in pristranskost v besedilu. Poleg tega so vizualne in besedilne značil-
nosti na svetovnem spletu bolj raznolikejše. Procesi razumevanja pri branju
nalog, ki ponazarjajo to vrsto obdelave besedila (tj. vrednotenje besedilnih in
jezikovnih elementov), lahko vključujejo naslednje:
– sistematično vrednotenje enostavnosti iskanja informacij na spletni
strani,
– vrednotenje, kako verjetno lahko informacije spremenijo to, kar ljudje
mislijo,
– opisovanje učinka grafičnih elementov na spletni strani,
– določitev stališč ali pristranskosti spletnega mesta,
– presojanje verodostojnosti informacij na spletni strani.33
1.2.1.2 Kontekstualni okvir
Raziskava PIRLS (v vsakem svojem zajemu oziroma ciklu) ne zbere zgolj podat-
kov o bralni pismenosti četrtošolcev, temveč zbira tudi informacije o doma-
čem in šolskem kontekstu za učenje branja, o šolski in organizacijski strukturi.
Gre za t. i. ozadenjske podatke, ki jih pogosto povezujemo z bralnimi dosežki
(seveda ne na način kavzalnosti),34 omogočajo pa tudi mednarodne primerja-
ve. Da bi bilo mogoče zbrati vse te podatke, zraven kognitivnega testa (preiz-
kusa) uporabimo tudi druge vprašalnike, na katere odgovarjajo starši, učitelji,
ravnatelji pa tudi učenci. Uporabljen je tudi nacionalni kurikularni vprašalnik.
Ker je bil v ciklu 2016 izveden tudi preizkus bralne pismenosti na računalniku,
so učenci iz izobraževalnih sistemov, ki so sodelovali (tudi) v ePIRLS, izpolnili
še krajši dodatni vprašalnik, v katerem so odgovarjali na vprašanja, povezana
z rabo računalnikov.
32 Ibid., 21–22.
33 Ibid., 26–27.
34 Prav tovrstne informacije lahko zagotovijo vpogled v učinkovite izobraževalne strategije, ki jih je
mogoče uporabiti pri doseganju izboljšav na zadevnem področju.
uvod v mednarodno raziskavo bralne pismenosti (iea pirls 2016 in epirls 2016)
ravnanje bralcev,
– ocenjevanje, kako dobro naslov besedila odraža osrednjo tematiko,
– opisovanje učinka jezikovnih sredstev, npr. metaforike ali vzdušja
(besedila),
– določanje avtorjevega pogleda na glavno temo.32
Veščine, ki so potrebne za evalviranje in kritično preučevanje spletnih te-
kstov (v ePIRLS), so zelo podobne tistim, ki so za to opravilo potrebne pri natis-
njenih pasicah PIRLS. A ker na spletu lahko vsakdo objavi karkoli, morajo bral-
ci tudi presojati, kako verodostojen je vir informacije, ter določiti perspektivo,
stališča in pristranskost v besedilu. Poleg tega so vizualne in besedilne značil-
nosti na svetovnem spletu bolj raznolikejše. Procesi razumevanja pri branju
nalog, ki ponazarjajo to vrsto obdelave besedila (tj. vrednotenje besedilnih in
jezikovnih elementov), lahko vključujejo naslednje:
– sistematično vrednotenje enostavnosti iskanja informacij na spletni
strani,
– vrednotenje, kako verjetno lahko informacije spremenijo to, kar ljudje
mislijo,
– opisovanje učinka grafičnih elementov na spletni strani,
– določitev stališč ali pristranskosti spletnega mesta,
– presojanje verodostojnosti informacij na spletni strani.33
1.2.1.2 Kontekstualni okvir
Raziskava PIRLS (v vsakem svojem zajemu oziroma ciklu) ne zbere zgolj podat-
kov o bralni pismenosti četrtošolcev, temveč zbira tudi informacije o doma-
čem in šolskem kontekstu za učenje branja, o šolski in organizacijski strukturi.
Gre za t. i. ozadenjske podatke, ki jih pogosto povezujemo z bralnimi dosežki
(seveda ne na način kavzalnosti),34 omogočajo pa tudi mednarodne primerja-
ve. Da bi bilo mogoče zbrati vse te podatke, zraven kognitivnega testa (preiz-
kusa) uporabimo tudi druge vprašalnike, na katere odgovarjajo starši, učitelji,
ravnatelji pa tudi učenci. Uporabljen je tudi nacionalni kurikularni vprašalnik.
Ker je bil v ciklu 2016 izveden tudi preizkus bralne pismenosti na računalniku,
so učenci iz izobraževalnih sistemov, ki so sodelovali (tudi) v ePIRLS, izpolnili
še krajši dodatni vprašalnik, v katerem so odgovarjali na vprašanja, povezana
z rabo računalnikov.
32 Ibid., 21–22.
33 Ibid., 26–27.
34 Prav tovrstne informacije lahko zagotovijo vpogled v učinkovite izobraževalne strategije, ki jih je
mogoče uporabiti pri doseganju izboljšav na zadevnem področju.
uvod v mednarodno raziskavo bralne pismenosti (iea pirls 2016 in epirls 2016)
