Page 27 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 27
besedila ali se nanašajo na njihov splošni namen branja. Poleg tega mora- 27
jo bralci pogosto priklicati eksplicitno zapisane informacije v besedilu, da bi
lahko odgovorili na vprašanje v bralni nalogi, ali preveriti svoj razvoj razume-
vanja nekaterih vidikov pomena besedila. Pri osredotočanju na priklic ekspli-
citno navedene informacije bralci uporabljajo različne strategije za iskanje in
razumevanje vsebine, pomembne za postavljeno vprašanje, na katerega želijo
odgovoriti. Običajno ta vrsta obdelave besedila od bralca zahteva, da se osre-
dotoči na besedilo na ravni besede, fraze ali stavka, da lahko ustvari pomen
(Perfetti, 2007; Perfetti in Adolf, 2012). Včasih je potrebno informacije iskati tudi
v več delih besedila. Uspešen priklic zahteva precejšen del takojšnjega ali sa-
modejnega razumevanja besedila (West in Stanovich, 2000). Ta proces ne zah-
teva ali pa zahteva zelo malo interpretacije – pomen je namreč očiten in je na-
veden v besedilu. Pa vendar, bralec mora prepoznati relevantnost informacije
ali ideje v zvezi z zahtevano informacijo. Procesi razumevanja pri branju nalog,
ki lahko ponazarjajo to vrsto obdelave besedila, vključujejo naslednje:
– prepoznavanje informacije, ki je pomembna za določen cilj branja,
– iskanje določenih idej,
– iskanje definicij besed ali besednih zvez,
– prepoznavanje časa in kraja v zgodbi,
– iskanje teme ali glavne ideje (če sta izrecno navedeni).25
Pri ePIRLS se lahko ta vrsta obdelave besedila vsaj delno razlikuje od PIRLS.
Pri branju natisnjenega besedila – linearnega besedila za pridobivanje specifič-
nih informacij – je najverjetneje, da učenec besedilo najprej prebere in obde-
la na mikroravni, z osredotočanjem na posamezne fraze ali stavke. V nasprot-
ju s tem lahko uporaba spletnih virov in strategij iskanja informacij vključujeta
začetno makroobdelavo. Bralci potrebujejo strategije za prepoznavanje dela
spletne strani, ki vsebuje pomembne informacije, preden se lahko osredotoči-
jo na stavek, frazo ali del grafa, ki vsebuje informacijo. Spletne naloge za bra-
nje, ki ponazarjajo to vrsto obdelave besedila (tj. prepoznavanje in uporaba ek-
splicitno zapisane informacije), vključujejo naslednje:
– prepoznavanje dela spletne strani, ki vsebuje informacijo,
– prepoznavanje eksplicitno navedene informacije, ki je povezana z do-
ločenim ciljem branja,
– prepoznavanje določenih informacij na grafičnem prikazu (npr. graf,
tabela ali zemljevid).26
25 Ibid., 18–19.
26 Ibid., 25.
uvod v mednarodno raziskavo bralne pismenosti (iea pirls 2016 in epirls 2016)
jo bralci pogosto priklicati eksplicitno zapisane informacije v besedilu, da bi
lahko odgovorili na vprašanje v bralni nalogi, ali preveriti svoj razvoj razume-
vanja nekaterih vidikov pomena besedila. Pri osredotočanju na priklic ekspli-
citno navedene informacije bralci uporabljajo različne strategije za iskanje in
razumevanje vsebine, pomembne za postavljeno vprašanje, na katerega želijo
odgovoriti. Običajno ta vrsta obdelave besedila od bralca zahteva, da se osre-
dotoči na besedilo na ravni besede, fraze ali stavka, da lahko ustvari pomen
(Perfetti, 2007; Perfetti in Adolf, 2012). Včasih je potrebno informacije iskati tudi
v več delih besedila. Uspešen priklic zahteva precejšen del takojšnjega ali sa-
modejnega razumevanja besedila (West in Stanovich, 2000). Ta proces ne zah-
teva ali pa zahteva zelo malo interpretacije – pomen je namreč očiten in je na-
veden v besedilu. Pa vendar, bralec mora prepoznati relevantnost informacije
ali ideje v zvezi z zahtevano informacijo. Procesi razumevanja pri branju nalog,
ki lahko ponazarjajo to vrsto obdelave besedila, vključujejo naslednje:
– prepoznavanje informacije, ki je pomembna za določen cilj branja,
– iskanje določenih idej,
– iskanje definicij besed ali besednih zvez,
– prepoznavanje časa in kraja v zgodbi,
– iskanje teme ali glavne ideje (če sta izrecno navedeni).25
Pri ePIRLS se lahko ta vrsta obdelave besedila vsaj delno razlikuje od PIRLS.
Pri branju natisnjenega besedila – linearnega besedila za pridobivanje specifič-
nih informacij – je najverjetneje, da učenec besedilo najprej prebere in obde-
la na mikroravni, z osredotočanjem na posamezne fraze ali stavke. V nasprot-
ju s tem lahko uporaba spletnih virov in strategij iskanja informacij vključujeta
začetno makroobdelavo. Bralci potrebujejo strategije za prepoznavanje dela
spletne strani, ki vsebuje pomembne informacije, preden se lahko osredotoči-
jo na stavek, frazo ali del grafa, ki vsebuje informacijo. Spletne naloge za bra-
nje, ki ponazarjajo to vrsto obdelave besedila (tj. prepoznavanje in uporaba ek-
splicitno zapisane informacije), vključujejo naslednje:
– prepoznavanje dela spletne strani, ki vsebuje informacijo,
– prepoznavanje eksplicitno navedene informacije, ki je povezana z do-
ločenim ciljem branja,
– prepoznavanje določenih informacij na grafičnem prikazu (npr. graf,
tabela ali zemljevid).26
25 Ibid., 18–19.
26 Ibid., 25.
uvod v mednarodno raziskavo bralne pismenosti (iea pirls 2016 in epirls 2016)
