Page 28 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 28
Izpeljava preprostega sklepa
Ko bralci iz besedila ustvarjajo pomen, sklepajo o idejah ali informacijah, ki ni-
so eksplicitno navedene (Zwaan in Singer, 2003). Ustvarjanje sklepov bralcem
omogoča, da presežejo pomen, ki je v besedilu eksplicitno zapisan, in rešijo
vrzeli v pomenu, ki se v besedilih pogosto pojavljajo. Nekateri sklepi so eno-
stavni, ker temeljijo predvsem na informacijah, ki so zajete v besedilu – bral-
ci morajo le povezati dve ali več idej ali delov informacij. Ideje so sicer lahko iz-
recno navedene, vendar povezav med njimi ni in jih je zato potrebno izpeljati.
Kljub temu, da sklep v besedilu ni eksplicitno naveden, je pomen besedila raz-
meroma jasen. Izkušeni bralci te vrste sklepov pogosto izpeljujejo samodejno
(West in Stanovich, 2000). Takoj lahko povežejo dva ali več delov informacij in
prepoznajo njihovo razmerje, četudi to ni navedeno v besedilu. V mnogih pri-
merih avtorji besedilo oblikujejo tako, da bralca pripeljejo do očitnega ali eno-
stavnega sklepa, npr. v zgodbi dejanja lika jasno kažejo na njegov karakter in
večina bralcev bo prišla do istega zaključka o osebnosti ali stališčih tega lika.
Pri tej vrsti procesiranja razumevanja se bralci ponavadi osredotočijo na več
kot le besedo, frazo ali pomen na ravni stavka.27 Medtem ko je poudarek na po-
28 menu, ki se ga da razbrati iz le enega dela besedila, je lahko poudarek tudi na
kompleksnejšem pomenu, ki predstavlja celotno besedilo. Poleg tega lahko
nekateri enostavni sklepi od bralcev zahtevajo, da povežejo oba pomena, tis-
tega, ki je razviden le iz koščka besedila, in tistega, ki ga predstavlja celotno be-
sedilo. Procesi razumevanja pri branju nalog, ki lahko ponazarjajo to vrsto ob-
delave besedila, lahko vključujejo naslednje:
– ugotovitev, da je en dogodek povzročil drugega,
– izpeljavo zaključne trditve na podlagi verige argumentov,
– prepoznavanje posplošitev v besedilu,
– opis odnosa med dvema likoma.28
Kot je bilo že pojasnjeno, ko bralci ustvarjajo pomen iz besedila, sklepa-
jo o idejah ali informacijah, ki niso eksplicitno navedene. Spletno branje (v na-
šem primeru ePIRLS) zahteva precejšnje število inferenc (sklepanja), začenši s
prepoznavanjem tistih spletnih strani (mest), za katere je verjetno, da vsebuje-
jo informacije, ki jih bralec potrebuje. Nato morajo bralci obdelati podatke na
spletni strani, povezati in sklepati o idejah in informacijah, ki niso eksplicitno
navedene. Bralci lahko nato sklepajo, ali je potrebno ali koristno slediti poveza-
vi do drugega spletnega mesta. Spletne naloge branja, ki ponazarjajo to vrsto
obdelave besedila in so vključene v ePIRLS, lahko vključujejo naslednje:
– izbiro med morebitnimi spletnimi stranmi, da se določi najustreznejše
in uporabne,
27 Kar je ponavadi pri iskanju in priklicu eksplicitno zapisane informacije.
28 Mullis, Martin in Sainsbury, »Pirls 2016 Assessment Framework, 2nd Edition«, 19–20.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
Ko bralci iz besedila ustvarjajo pomen, sklepajo o idejah ali informacijah, ki ni-
so eksplicitno navedene (Zwaan in Singer, 2003). Ustvarjanje sklepov bralcem
omogoča, da presežejo pomen, ki je v besedilu eksplicitno zapisan, in rešijo
vrzeli v pomenu, ki se v besedilih pogosto pojavljajo. Nekateri sklepi so eno-
stavni, ker temeljijo predvsem na informacijah, ki so zajete v besedilu – bral-
ci morajo le povezati dve ali več idej ali delov informacij. Ideje so sicer lahko iz-
recno navedene, vendar povezav med njimi ni in jih je zato potrebno izpeljati.
Kljub temu, da sklep v besedilu ni eksplicitno naveden, je pomen besedila raz-
meroma jasen. Izkušeni bralci te vrste sklepov pogosto izpeljujejo samodejno
(West in Stanovich, 2000). Takoj lahko povežejo dva ali več delov informacij in
prepoznajo njihovo razmerje, četudi to ni navedeno v besedilu. V mnogih pri-
merih avtorji besedilo oblikujejo tako, da bralca pripeljejo do očitnega ali eno-
stavnega sklepa, npr. v zgodbi dejanja lika jasno kažejo na njegov karakter in
večina bralcev bo prišla do istega zaključka o osebnosti ali stališčih tega lika.
Pri tej vrsti procesiranja razumevanja se bralci ponavadi osredotočijo na več
kot le besedo, frazo ali pomen na ravni stavka.27 Medtem ko je poudarek na po-
28 menu, ki se ga da razbrati iz le enega dela besedila, je lahko poudarek tudi na
kompleksnejšem pomenu, ki predstavlja celotno besedilo. Poleg tega lahko
nekateri enostavni sklepi od bralcev zahtevajo, da povežejo oba pomena, tis-
tega, ki je razviden le iz koščka besedila, in tistega, ki ga predstavlja celotno be-
sedilo. Procesi razumevanja pri branju nalog, ki lahko ponazarjajo to vrsto ob-
delave besedila, lahko vključujejo naslednje:
– ugotovitev, da je en dogodek povzročil drugega,
– izpeljavo zaključne trditve na podlagi verige argumentov,
– prepoznavanje posplošitev v besedilu,
– opis odnosa med dvema likoma.28
Kot je bilo že pojasnjeno, ko bralci ustvarjajo pomen iz besedila, sklepa-
jo o idejah ali informacijah, ki niso eksplicitno navedene. Spletno branje (v na-
šem primeru ePIRLS) zahteva precejšnje število inferenc (sklepanja), začenši s
prepoznavanjem tistih spletnih strani (mest), za katere je verjetno, da vsebuje-
jo informacije, ki jih bralec potrebuje. Nato morajo bralci obdelati podatke na
spletni strani, povezati in sklepati o idejah in informacijah, ki niso eksplicitno
navedene. Bralci lahko nato sklepajo, ali je potrebno ali koristno slediti poveza-
vi do drugega spletnega mesta. Spletne naloge branja, ki ponazarjajo to vrsto
obdelave besedila in so vključene v ePIRLS, lahko vključujejo naslednje:
– izbiro med morebitnimi spletnimi stranmi, da se določi najustreznejše
in uporabne,
27 Kar je ponavadi pri iskanju in priklicu eksplicitno zapisane informacije.
28 Mullis, Martin in Sainsbury, »Pirls 2016 Assessment Framework, 2nd Edition«, 19–20.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
