Page 26 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 26
b) Besedila glede na procese razumevanja
Bralci ustvarjajo pomen na različne načine. Zato se v raziskavi PIRLS pri prever-
janju razumevanja besedil uporabljajo štirje široko zasnovani procesi razume-
vanja, ki jih tipično uporabljajo četrtošolci:
– iskanje in priklic eksplicitno zapisane informacije;
– izpeljava preprostega sklepa;
– integracija in interpretacija idej ter informacij;
– evalvacija oziroma vrednotenje besedilnih in jezikovnih elementov.22
Ti štirje procesi razumevanja so v PIRLS uporabljeni kot osnova za razvoj
vprašanj za razumevanje besedil, na katerih temelji vsak odlomek (ali niz od-
lomkov) oziroma pasic, ki jih učenci preberejo. V kognitivnem testu (preizku-
su znanja iz bralne pismenosti) številna vprašanja merijo obseg razumevanja
procesov, ki učencem omogočajo, da prikažejo vrsto sposobnosti in veščin pri
oblikovanju pomena iz pisnega besedila. Ko razmišljamo o vprašanjih za pre-
verjanje znanja iz bralne pismenosti, obstaja precejšnja povezava med dolžino
26 in kompleksnostjo besedila ter prefinjenostjo zahtevanih procesov razumeva-
nja. Sprva se zdi, da je iskanje in priklic eksplicitno zapisane informacije lažje
kot npr. interpretacija celotnega besedila, kjer je potrebno vključiti tudi druge
ideje in izkušnje. Vendar vsa besedila niso enaka in se lahko razlikujejo glede
na dolžino, skladenjsko zahtevnost, abstraktnost idej in organizacijsko struktu-
ro. Tako lahko narava besedila vpliva na težavnost vprašanj, zastavljenih v pre-
izkusu, v okviru štirih vrst procesov razumevanja (pa tudi znotraj posamezne-
ga procesa razumevanja).23
Čeprav je iskanje informacij na svetovnem spletu zelo pomembno, je pri
ePIRLS poudarek vendarle na ocenjevanju bralnega razumevanja, ne pa na na-
vigacijskih veščinah. Učenci imajo danes na svetovnem spletu številne izku-
šnje, a kljub temu se naloge ePIRLS pričnejo s kratkim naborom navodil, npr.,
kako klikniti na zavihke in povezave, pa tudi, kako se pomaknejo, ko je to pot-
rebno. Skozi preizkus (kognitivni test ePIRLS) jih je vodil virtualni učitelj ali uči-
teljica (avatar).24 V nadaljevanju bomo posebej zapisali kaj so bili pri vsaki posa-
mezni obdelavi besedila – glede na procese razumevanja – posebnosti ePIRLS.
Iskanje in priklic eksplicitno zapisane informacije
Pozornost bralcev na eksplicitno zapisane informacije se razlikuje (Flavell in
Wellman, 1977; Schneider in Pressley, 1997). Nekatere ideje v besedilu lahko iz-
zovejo poseben fokus, druge ne. Npr., bralci se lahko osredotočijo na ideje,
ki potrjujejo ali nasprotujejo predvidevanjem, ki so jih naredili glede pome-
22 Ibid., 18.
23 Ibid.
24 Ibid., 25.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
Bralci ustvarjajo pomen na različne načine. Zato se v raziskavi PIRLS pri prever-
janju razumevanja besedil uporabljajo štirje široko zasnovani procesi razume-
vanja, ki jih tipično uporabljajo četrtošolci:
– iskanje in priklic eksplicitno zapisane informacije;
– izpeljava preprostega sklepa;
– integracija in interpretacija idej ter informacij;
– evalvacija oziroma vrednotenje besedilnih in jezikovnih elementov.22
Ti štirje procesi razumevanja so v PIRLS uporabljeni kot osnova za razvoj
vprašanj za razumevanje besedil, na katerih temelji vsak odlomek (ali niz od-
lomkov) oziroma pasic, ki jih učenci preberejo. V kognitivnem testu (preizku-
su znanja iz bralne pismenosti) številna vprašanja merijo obseg razumevanja
procesov, ki učencem omogočajo, da prikažejo vrsto sposobnosti in veščin pri
oblikovanju pomena iz pisnega besedila. Ko razmišljamo o vprašanjih za pre-
verjanje znanja iz bralne pismenosti, obstaja precejšnja povezava med dolžino
26 in kompleksnostjo besedila ter prefinjenostjo zahtevanih procesov razumeva-
nja. Sprva se zdi, da je iskanje in priklic eksplicitno zapisane informacije lažje
kot npr. interpretacija celotnega besedila, kjer je potrebno vključiti tudi druge
ideje in izkušnje. Vendar vsa besedila niso enaka in se lahko razlikujejo glede
na dolžino, skladenjsko zahtevnost, abstraktnost idej in organizacijsko struktu-
ro. Tako lahko narava besedila vpliva na težavnost vprašanj, zastavljenih v pre-
izkusu, v okviru štirih vrst procesov razumevanja (pa tudi znotraj posamezne-
ga procesa razumevanja).23
Čeprav je iskanje informacij na svetovnem spletu zelo pomembno, je pri
ePIRLS poudarek vendarle na ocenjevanju bralnega razumevanja, ne pa na na-
vigacijskih veščinah. Učenci imajo danes na svetovnem spletu številne izku-
šnje, a kljub temu se naloge ePIRLS pričnejo s kratkim naborom navodil, npr.,
kako klikniti na zavihke in povezave, pa tudi, kako se pomaknejo, ko je to pot-
rebno. Skozi preizkus (kognitivni test ePIRLS) jih je vodil virtualni učitelj ali uči-
teljica (avatar).24 V nadaljevanju bomo posebej zapisali kaj so bili pri vsaki posa-
mezni obdelavi besedila – glede na procese razumevanja – posebnosti ePIRLS.
Iskanje in priklic eksplicitno zapisane informacije
Pozornost bralcev na eksplicitno zapisane informacije se razlikuje (Flavell in
Wellman, 1977; Schneider in Pressley, 1997). Nekatere ideje v besedilu lahko iz-
zovejo poseben fokus, druge ne. Npr., bralci se lahko osredotočijo na ideje,
ki potrjujejo ali nasprotujejo predvidevanjem, ki so jih naredili glede pome-
22 Ibid., 18.
23 Ibid.
24 Ibid., 25.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
