Page 24 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 24
lika v besedilu in kompleksnejše besedilo lahko vsebuje celo več stališč. Infor-
macije in ideje so lahko opisane neposredno ali pa preko dialoga in dogod-
kov. Kratke zgodbe ali romani včasih kronološko orišejo dogodke, spet drugič
pa uporabijo zapletenejšo časovno komponento, npr. z vrnitvami v preteklost
oziroma časovnimi premiki. Glavna oblika literarnih besedil, ki so uporablje-
ne v raziskavi PIRLS, so narativne fikcije. Glede na razlike v kurikulih in kulturah
je namreč težko vključiti nekatere druge oblike literarnih besedil, npr., poezi-
jo je težko prevajati, igra ni večinsko vključena v poučevanje v nižjih razredih
v osnovni šoli.17
Branje za namen pridobivanja in uporabe informacij
Pri drugem namenu branja (tj. branju za namen pridobivanja in uporabe infor-
macij) je potrebno povedati, da ePIRLS uporablja le ta tip besedila glede na na-
men branja.18
Informativna besedila so oboje – prebrana in napisana – za široko pale-
to funkcij. Medtem ko je primarna naloga informativnega besedila zagotoviti
informacije, avtorji teh besedil svojo vsebino pogosto naslavljajo z različnimi
24 cilji. Mnoga informativna besedila so preprosto predstavitve dejstev, kot so
biografske podrobnosti ali koraki za izvedbo naloge; vendar so nekatera in-
formativna besedila tudi subjektivna. Npr., avtorji se lahko odločijo za posre-
dovanje dejstev in pojasnil na način, da to objavijo kot razlagalni povzetek,
prepričljiv esej ali uravnoteženo argumentacijo. Pri takih tekstih mora bra-
lec uporabiti svoj kritični um pri oblikovanju svojega mnenja. Zaradi različnih
funkcij besedil je mogoče informacije predstaviti različno, npr. s spreminja-
njem vsebine, organizacije in oblike. Učenci lahko berejo informativna bese-
dila, ki zajemajo vrsto vsebin, vključno z znanstvenimi, zgodovinskimi, geo-
grafskimi ali družbenimi. Ta besedila se lahko razlikujejo tudi pri organizaciji
vsebine. Npr., zgodovinska dejstva so lahko organizirana kronološko, navo-
dila ali postopki so lahko organizirana sekvenčno – po korakih, argumenti so
lahko predstavljeni logično (npr. vzrok in učinek ali primerjava in kontrast).
Informacije so lahko predstavljene v različnih formatih oziroma oblikah. Tudi
informativni deli, ki so primarno predstavljeni z besedilom, lahko vključujejo
tabele, da dokumentirajo dejstva, ali slike, ki ponazarjajo opis. Oboje, tako ti-
skani materiali (npr. priročniki in časopisi) kakor spletne strani, predstavljajo
obsežno količino informacij z uporabo seznamov, grafov, diagramov. Še več,
ni nujno, da so besede v obliki kontinuiranega besedila, kar opazimo npr. v
oglasih, obvestilih, stranskih pasicah ob besedilih, ki podajajo dodatne infor-
macije, kot so razne definicije, seznami, roki. Kot že navedeno, lahko različ-
ne predstavitve vsebine besedila zahtevajo, da bralci uporabijo različne po-
17 Ibid., 16.
18 Ne pa torej besedil, katerih temeljni namen je literarna izkušnja.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
macije in ideje so lahko opisane neposredno ali pa preko dialoga in dogod-
kov. Kratke zgodbe ali romani včasih kronološko orišejo dogodke, spet drugič
pa uporabijo zapletenejšo časovno komponento, npr. z vrnitvami v preteklost
oziroma časovnimi premiki. Glavna oblika literarnih besedil, ki so uporablje-
ne v raziskavi PIRLS, so narativne fikcije. Glede na razlike v kurikulih in kulturah
je namreč težko vključiti nekatere druge oblike literarnih besedil, npr., poezi-
jo je težko prevajati, igra ni večinsko vključena v poučevanje v nižjih razredih
v osnovni šoli.17
Branje za namen pridobivanja in uporabe informacij
Pri drugem namenu branja (tj. branju za namen pridobivanja in uporabe infor-
macij) je potrebno povedati, da ePIRLS uporablja le ta tip besedila glede na na-
men branja.18
Informativna besedila so oboje – prebrana in napisana – za široko pale-
to funkcij. Medtem ko je primarna naloga informativnega besedila zagotoviti
informacije, avtorji teh besedil svojo vsebino pogosto naslavljajo z različnimi
24 cilji. Mnoga informativna besedila so preprosto predstavitve dejstev, kot so
biografske podrobnosti ali koraki za izvedbo naloge; vendar so nekatera in-
formativna besedila tudi subjektivna. Npr., avtorji se lahko odločijo za posre-
dovanje dejstev in pojasnil na način, da to objavijo kot razlagalni povzetek,
prepričljiv esej ali uravnoteženo argumentacijo. Pri takih tekstih mora bra-
lec uporabiti svoj kritični um pri oblikovanju svojega mnenja. Zaradi različnih
funkcij besedil je mogoče informacije predstaviti različno, npr. s spreminja-
njem vsebine, organizacije in oblike. Učenci lahko berejo informativna bese-
dila, ki zajemajo vrsto vsebin, vključno z znanstvenimi, zgodovinskimi, geo-
grafskimi ali družbenimi. Ta besedila se lahko razlikujejo tudi pri organizaciji
vsebine. Npr., zgodovinska dejstva so lahko organizirana kronološko, navo-
dila ali postopki so lahko organizirana sekvenčno – po korakih, argumenti so
lahko predstavljeni logično (npr. vzrok in učinek ali primerjava in kontrast).
Informacije so lahko predstavljene v različnih formatih oziroma oblikah. Tudi
informativni deli, ki so primarno predstavljeni z besedilom, lahko vključujejo
tabele, da dokumentirajo dejstva, ali slike, ki ponazarjajo opis. Oboje, tako ti-
skani materiali (npr. priročniki in časopisi) kakor spletne strani, predstavljajo
obsežno količino informacij z uporabo seznamov, grafov, diagramov. Še več,
ni nujno, da so besede v obliki kontinuiranega besedila, kar opazimo npr. v
oglasih, obvestilih, stranskih pasicah ob besedilih, ki podajajo dodatne infor-
macije, kot so razne definicije, seznami, roki. Kot že navedeno, lahko različ-
ne predstavitve vsebine besedila zahtevajo, da bralci uporabijo različne po-
17 Ibid., 16.
18 Ne pa torej besedil, katerih temeljni namen je literarna izkušnja.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
