Page 23 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 23
i tudi trende, kar pa seveda zahteva, da je del nalog v različnih zajemih po- 23
datkov istih.

a) Besedila glede na namen branja

Bralna pismenost je po vsem svetu neposredno povezana z razlogi ljudi za bra-
nje; na splošno so ti razlogi naslednji: branje za užitek in zaradi osebnega in-
teresa, za učenje in sodelovanje v družbi. Branje (mlajših – op. p.) učencev se
večinoma osredotoča na prva dva razloga, tj. branje za užitek (zabavo, vese-
lje) in branje za učenje. Zato branje učencev pogosto vključuje branje narativ-
nih tekstov, ki pripovedujejo zgodbo (npr. zgodbe, slikanice – literarna besedi-
la), ali branje informativnih besedil, ki učencem povedo kaj o svetu okoli njih in
odgovarjajo na njihova vprašanja. Glede na to, da mladi bralci razvijajo svojo
bralno sposobnost in od njih vedno bolj zahtevamo, da berejo, da bi se lahko
učili tega, kar je kurikularno določeno, postaja branje za pridobivanje informa-
cij iz knjig in drugih tiskanih materialov vse pomembnejše (Duke, 2004; Duke
in Carlisle, 2011; Palincsar in Duke, 2004; Wharton-McDonald in Swiger, 2009).15

Glede na namen branja se tudi raziskava PIRLS osredotoča na dva namena
branja. Ponovimo, to sta branje za užitek in branje za učenje oziroma branje za
namen literarne izkušnje ter branje za namen pridobivanja in uporabe informacij.
Cilj je ustvariti bralno izkušnjo, ki je, kolikor se da, podobna avtentični bralni iz-
kušnji, ki jo imajo učenci v šoli in izven nje (Mullis, Martin in Sainsbury, 2015: 16).

Vsak namen branja je pogosto povezan z določenim tipom teksta; npr.
branje za literarno izkušnjo pogosto dosežemo z branjem fikcije, medtem ko
branje za namen pridobivanja in uporabe informacij v splošnem povezuje-
mo z informativnimi članki in s poučnimi besedili. Vendar pa se nameni bra-
nja ne ujemajo popolnoma s tipi besedil; npr., biografije ali avtobiografije so
lahko primarno informativne ali literarne, vendar vključujejo značilnosti obeh
namenov.16

Branje za namen literarne izkušnje
Pri prvem namenu branja (tj. branju za užitek – literarno izkušnjo) bralci »so-
delujejo« z besedilom na način, da se vključijo v dogodke, dejanja, posledice,
lik, atmosfero, občutke in ideje in da uživajo v jeziku kot takem. Da bi razumeli
in cenili literaturo, mora vsak bralec k besedilu »prinesti« svoje lastne izkušnje,
občutke, spoštovanje do jezika ter znanje o literarnih oblikah. Mladim bralcem
lahko literatura ponudi priložnost, da raziščejo tudi situacije in občutke, ki jih
še niso doživeli. Dogodki, dejanja in posledice, prikazane v pripovedni fikciji,
bralcem dovoljujejo imaginarne izkušnje in razmišljanja, ki jih sami sicer niso
doživeli, vendar osvetljujejo tiste (dogodke, dejanja in posledice) v resničnem
življenju. Besedilo lahko predstavlja perspektivo pripovedovalca ali glavnega

15 Vse v: Mullis, Martin in Sainsbury, »Pirls 2016 Assessment Framework, 2nd Edition«, 23.

16 Ibid.

uvod v mednarodno raziskavo bralne pismenosti (iea pirls 2016 in epirls 2016)
   18   19   20   21   22   23   24   25   26   27   28