Page 21 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 21
em bralnem okolju.10 Zapisali smo že, da so na svetovnem spletu besedi- 21
la organizirana veliko kompleksneje kot na papirju. Na papirju je branje po-
gosteje linearno, pri branju na spletu pa si mora linearno zaporedje ustvariti
bralec sam. Najprej mora dostopati do ustreznega spletnega mesta in nato
uporabljati navigacijske strategije, se gibati med meniji, stranmi in podstran-
mi, odstranjevati pojavna (pop-up) okna, v spominu obdržati poti, po katerih
je prišel do določene informacije itd.11 Pri tem se mora biti sposoben osredo-
točati na vsebino, da ga ne zmotijo zanimive vsebine, na katere naleti med is-
kanjem, ali reklame. Pri iskanju in določanju začetne spletne strani mora znati
oceniti verjetnost, da ponujena stran vsebuje iskane informacije, in pri tem ne-
prestano preverjati verodostojnost vsebin, do katerih dostopa.12
1.2 Kontekstualni in ocenjevalni okvir – instrumenti,
populacija in vzorčenje PIRLS in ePIRLS 2016
V tem poglavju opisujemo kontekstualni in ocenjevalni okvir raziskave PIRLS
(in ePIRLS) 2016, populacijo, ki je zajeta v raziskavo, ter njeno vzorčenje. Na ta
način v grobem predstavimo zasnovo in metodologijo raziskave.
Tako kot vsi predhodni cikli PIRLS je tudi cikel 2016 zbral mnogo informacij,
ne le o ravni bralne pismenosti četrtošolcev, temveč tudi številne informacije
o domači podpori bralni pismenosti, kurikulu in načrtovanju slednjega, infor-
macije o praksah poučevanja in šolskih virih. V nadaljevanju zato predstavlja-
mo vsebino uporabljenih instrumentov. Rezultate (podatke) o tem pa bomo
predstavili v poglavjih o rezultatih PIRLS 2016 in ePIRLS 2016.
1.2.1 Instrumenti PIRLS in ePIRLS 2016
V raziskavi PIRLS 2016 so bili, tako kot v njenih predhodnih ciklih, uporablje-
ni številni instrumenti, in sicer za učence, njihove starše oziroma skrbnike pa
tudi za učitelje in ravnatelje (ki so odgovarjali na vprašanja za šolo). Prav ta-
ko je bil v raziskavi uporabljen nacionalni kontekstualni vprašalnik. Vse to lah-
ko ločimo na dva dela: kognitivne instrumente, ki ocenijo raven bralnih do-
sežkov, ter kontekstualne instrumente. Zapisali smo že, da raziskava PIRLS
sodelujočim izobraževalnim sistemom, ki so sodelovali v več kakor enem ciklu
raziskave, omogoča primerjanje trendov.13 Vendar imamo v ciklu leta 2016 eno
posebnost, in sicer ePIRLS – branje, preverjano na računalnikih. Slovenija je so-
10 Ibid.
11 Bralci so odgovorni za iskanje lastnih iskalnih poti (Mullis, Martin in Sainsbury, »Pirls 2016 Assessment
Framework, 2nd Edition«, 23).
12 Marjeta Doupona, »Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2016: Povzetek rezultatov razi-
skave«, 10, http://www.pei.si/Sifranti/NewsPublic.aspx?id=170.
13 To velja tudi za Slovenijo.
uvod v mednarodno raziskavo bralne pismenosti (iea pirls 2016 in epirls 2016)
la organizirana veliko kompleksneje kot na papirju. Na papirju je branje po-
gosteje linearno, pri branju na spletu pa si mora linearno zaporedje ustvariti
bralec sam. Najprej mora dostopati do ustreznega spletnega mesta in nato
uporabljati navigacijske strategije, se gibati med meniji, stranmi in podstran-
mi, odstranjevati pojavna (pop-up) okna, v spominu obdržati poti, po katerih
je prišel do določene informacije itd.11 Pri tem se mora biti sposoben osredo-
točati na vsebino, da ga ne zmotijo zanimive vsebine, na katere naleti med is-
kanjem, ali reklame. Pri iskanju in določanju začetne spletne strani mora znati
oceniti verjetnost, da ponujena stran vsebuje iskane informacije, in pri tem ne-
prestano preverjati verodostojnost vsebin, do katerih dostopa.12
1.2 Kontekstualni in ocenjevalni okvir – instrumenti,
populacija in vzorčenje PIRLS in ePIRLS 2016
V tem poglavju opisujemo kontekstualni in ocenjevalni okvir raziskave PIRLS
(in ePIRLS) 2016, populacijo, ki je zajeta v raziskavo, ter njeno vzorčenje. Na ta
način v grobem predstavimo zasnovo in metodologijo raziskave.
Tako kot vsi predhodni cikli PIRLS je tudi cikel 2016 zbral mnogo informacij,
ne le o ravni bralne pismenosti četrtošolcev, temveč tudi številne informacije
o domači podpori bralni pismenosti, kurikulu in načrtovanju slednjega, infor-
macije o praksah poučevanja in šolskih virih. V nadaljevanju zato predstavlja-
mo vsebino uporabljenih instrumentov. Rezultate (podatke) o tem pa bomo
predstavili v poglavjih o rezultatih PIRLS 2016 in ePIRLS 2016.
1.2.1 Instrumenti PIRLS in ePIRLS 2016
V raziskavi PIRLS 2016 so bili, tako kot v njenih predhodnih ciklih, uporablje-
ni številni instrumenti, in sicer za učence, njihove starše oziroma skrbnike pa
tudi za učitelje in ravnatelje (ki so odgovarjali na vprašanja za šolo). Prav ta-
ko je bil v raziskavi uporabljen nacionalni kontekstualni vprašalnik. Vse to lah-
ko ločimo na dva dela: kognitivne instrumente, ki ocenijo raven bralnih do-
sežkov, ter kontekstualne instrumente. Zapisali smo že, da raziskava PIRLS
sodelujočim izobraževalnim sistemom, ki so sodelovali v več kakor enem ciklu
raziskave, omogoča primerjanje trendov.13 Vendar imamo v ciklu leta 2016 eno
posebnost, in sicer ePIRLS – branje, preverjano na računalnikih. Slovenija je so-
10 Ibid.
11 Bralci so odgovorni za iskanje lastnih iskalnih poti (Mullis, Martin in Sainsbury, »Pirls 2016 Assessment
Framework, 2nd Edition«, 23).
12 Marjeta Doupona, »Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2016: Povzetek rezultatov razi-
skave«, 10, http://www.pei.si/Sifranti/NewsPublic.aspx?id=170.
13 To velja tudi za Slovenijo.
uvod v mednarodno raziskavo bralne pismenosti (iea pirls 2016 in epirls 2016)
