Page 44 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 44
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
denti se podrobno seznanijo s področjem, ki ga obravnava primer. Vezano
na specifiko prava človekovih pravic, ki po naravi stvari izhaja iz širokih
in abstraktnih formulacij, ki so nato od primera do primera glede na posa-
mezne okoliščine uporabljene v sodni praksi najpomembnejših sodišč, štu-
dentu moot court tekmovanja omogočijo, da te kompleksne dokumente ob
pomoči mentorjev in sotekmovalcev aplicira na praktični primer. Glede na
omejitve tradicionalnih pristopov učenja šele to omogoči resnično razu-
mevanje področja in študente usposobi za delo na tem področju. Uporaba
moot court tekmovanj kot metode izobraževanja na področju prava člove-
kovih pravic je glede na navedeno izjemnega pomena. Prek urjenja pravni-
kov, veščih v pravu človekovih pravic, ta tekmovanja pomembno prispeva-
jo tudi k dejanskemu razvoju prava na tem področju.
Tudi odzivi študentov na uporabo moot court tekmovanj so vselej iz-
razito pozitivni. Študenti potrjujejo opisane prednosti, pri čemer je zani-
miva opazka, da korist ni omejena zgolj na bodoče pravniško delo (Lynch,
1996: 76–78). Praviloma študenti pomembnejših negativnih vidikov same-
ga tekmovanja ne izpostavljajo (Carlson in Skaggs, 2000: 152–153; Lynch,
1996: 95).27 Veljavnost navedenih ugotovitev lahko potrdimo tudi za podro-
čje človekovih pravic, kjer so študenti bistveno samozavestnejši, ko se kas-
neje s takšnimi problemi srečajo v praksi (Gerber in Castan, 2012: 309), kar
potrjujejo tudi naše večletne izkušnje pri uporabi te metode poučevanja na
tem področju.
Vključitev moot court tekmovanj v formaliziran študijski
proces
Dejavniki participacije deležnikov
Kot najboljša govornica na Ames Moot Court Competition, enem od najbolj
znanih moot court tekmovanj v ZDA, je Kathleen M. Sullivan leta 1980 opi-
sala doživetje: »Naučila sem se, da moram pripraviti vlogo z znanstvenim
pristopom, ustno nastopati pa z umetniškim navdihom« (Harvard Law
School, b.d.).28 Izjava potrjuje često zaznano izjemno motivacijo in odlo-
27 Kritika, zabeležena v strokovni literaturi, se praviloma nanaša le na dejstvo, da štu-
denti ne dobijo zadostnega odziva na njihov nastop. Pogosto namreč ocenjujejo, da
zgolj numerična ocena nastopa ne predstavlja zadostne povratne informacije. V pra-
ksi so težave najpogosteje pogojene s financiranjem udeležbe na tekmovanju in ča-
sovnim vložkom, potrebnim za temeljito pripravo, pri čemer šele v zadnjem obdob-
ju udeležba prinaša tudi priznavanje dela študijskih obveznosti.
28 »I learned that you have to prepare the brief as a kind of science of the case and do
the oral argument as a kind of art.«
44
denti se podrobno seznanijo s področjem, ki ga obravnava primer. Vezano
na specifiko prava človekovih pravic, ki po naravi stvari izhaja iz širokih
in abstraktnih formulacij, ki so nato od primera do primera glede na posa-
mezne okoliščine uporabljene v sodni praksi najpomembnejših sodišč, štu-
dentu moot court tekmovanja omogočijo, da te kompleksne dokumente ob
pomoči mentorjev in sotekmovalcev aplicira na praktični primer. Glede na
omejitve tradicionalnih pristopov učenja šele to omogoči resnično razu-
mevanje področja in študente usposobi za delo na tem področju. Uporaba
moot court tekmovanj kot metode izobraževanja na področju prava člove-
kovih pravic je glede na navedeno izjemnega pomena. Prek urjenja pravni-
kov, veščih v pravu človekovih pravic, ta tekmovanja pomembno prispeva-
jo tudi k dejanskemu razvoju prava na tem področju.
Tudi odzivi študentov na uporabo moot court tekmovanj so vselej iz-
razito pozitivni. Študenti potrjujejo opisane prednosti, pri čemer je zani-
miva opazka, da korist ni omejena zgolj na bodoče pravniško delo (Lynch,
1996: 76–78). Praviloma študenti pomembnejših negativnih vidikov same-
ga tekmovanja ne izpostavljajo (Carlson in Skaggs, 2000: 152–153; Lynch,
1996: 95).27 Veljavnost navedenih ugotovitev lahko potrdimo tudi za podro-
čje človekovih pravic, kjer so študenti bistveno samozavestnejši, ko se kas-
neje s takšnimi problemi srečajo v praksi (Gerber in Castan, 2012: 309), kar
potrjujejo tudi naše večletne izkušnje pri uporabi te metode poučevanja na
tem področju.
Vključitev moot court tekmovanj v formaliziran študijski
proces
Dejavniki participacije deležnikov
Kot najboljša govornica na Ames Moot Court Competition, enem od najbolj
znanih moot court tekmovanj v ZDA, je Kathleen M. Sullivan leta 1980 opi-
sala doživetje: »Naučila sem se, da moram pripraviti vlogo z znanstvenim
pristopom, ustno nastopati pa z umetniškim navdihom« (Harvard Law
School, b.d.).28 Izjava potrjuje često zaznano izjemno motivacijo in odlo-
27 Kritika, zabeležena v strokovni literaturi, se praviloma nanaša le na dejstvo, da štu-
denti ne dobijo zadostnega odziva na njihov nastop. Pogosto namreč ocenjujejo, da
zgolj numerična ocena nastopa ne predstavlja zadostne povratne informacije. V pra-
ksi so težave najpogosteje pogojene s financiranjem udeležbe na tekmovanju in ča-
sovnim vložkom, potrebnim za temeljito pripravo, pri čemer šele v zadnjem obdob-
ju udeležba prinaša tudi priznavanje dela študijskih obveznosti.
28 »I learned that you have to prepare the brief as a kind of science of the case and do
the oral argument as a kind of art.«
44
