Page 47 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 47
študentsk a moot court tekmovanja v službi moder nega izobr aževalnega procesa
Različni pristopi k vključitvi moot court tekmovanj v študijski
proces
S tem je povezano vprašanje, ali je sodelovanje na tekmovanju redna štu-
dijska obveznost vsakega študenta ali stvar izbire. Že bežen pregled kuri-
kulumov nekaterih ameriških fakultet (Kansas University, b.d.; Seton Hall
University, b.d.) potrjuje, da je na nekaterih sodelovanje obveznost vseh
vpisanih študentov prava, kar pa nedvomno ni značilnost (večine) evrop-
skih pravnih fakultet.
Načini vključitve moot court tekmovanj v učne načrte fakultet po sve-
tu so zelo raznoliki in, ocenjujemo, odvisni od vrste dejavnikov, kot so tra-
dicija, razmerje med univerzo in državo, rigidnost samih fakultet itd. Med
njimi moramo izpostaviti predvsem kadrovsko-finančne vidike, tako gle-
de zaposlitve strokovnjaka za pripravo na moot court tekmovanja ter stro-
ške pristojbin in potovanj na moot court tekmovanja. V anglosaksonskem
sistemu, izjemoma pa v evropskem prostoru,32 je teh težav manj zaradi izje-
mne kompetitivnosti med fakultetami, ki zahteva vlaganja v tovrstna tek-
movanja, in zasebnih donatorjev.
Sodelovanje na moot court tekmovanju je lahko za študente predvide-
no kot obvezni ali pa izbirni predmet, kar je pogosteje. Redko pojavljanje
obveznega predmeta je pogojeno predvsem s kadrovsko, prostorsko in fi-
nančno platjo izvajanja, ki terja tudi enakopravno obravnavo vseh študen-
tov. Sodelovanje na tekmovanju je lahko formalno ovrednoteno kot del po-
sebnega in širše zastavljenega predmeta, ki vzpodbuja razvoj pomembnih
veščin za pravnike.
Sklep
Čeravno drži, da je smiselnost in zaželenost (spremembe) neke ureditve
mogoče ocenjevati zgolj v razmerju do njenih ciljev, je znanstveni konsenz
o ciljih univerzitetnega izobraževanja (bodočih) pravnikov izrazito ohla-
pen. To gre pripisati neizogibnemu dejstvu, da so takšni cilji pogojeni in
determinirani z dejavniki, ki samemu procesu izobraževanja niso intrin-
zični. Ti zunanji vplivi vključujejo kulturno, nacionalno in zgodovinsko
32 Zgolj anekdotično: Norveška ekipa, ki se je leta 2016 pomerila z ekipo Pravne fakul-
tete Univerze v Ljubljani v finalu Trans-European Moot Court Competition, je tiste-
ga leta od ene od vodilnih norveških odvetniških pisarn prejela za priprave na tek-
movanje 20.000,00 € z možnostjo uporabe prostorov odvetniške pisarne. Norveška
ekipa sicer v finalu ni premagala ekipe Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.
47
Različni pristopi k vključitvi moot court tekmovanj v študijski
proces
S tem je povezano vprašanje, ali je sodelovanje na tekmovanju redna štu-
dijska obveznost vsakega študenta ali stvar izbire. Že bežen pregled kuri-
kulumov nekaterih ameriških fakultet (Kansas University, b.d.; Seton Hall
University, b.d.) potrjuje, da je na nekaterih sodelovanje obveznost vseh
vpisanih študentov prava, kar pa nedvomno ni značilnost (večine) evrop-
skih pravnih fakultet.
Načini vključitve moot court tekmovanj v učne načrte fakultet po sve-
tu so zelo raznoliki in, ocenjujemo, odvisni od vrste dejavnikov, kot so tra-
dicija, razmerje med univerzo in državo, rigidnost samih fakultet itd. Med
njimi moramo izpostaviti predvsem kadrovsko-finančne vidike, tako gle-
de zaposlitve strokovnjaka za pripravo na moot court tekmovanja ter stro-
ške pristojbin in potovanj na moot court tekmovanja. V anglosaksonskem
sistemu, izjemoma pa v evropskem prostoru,32 je teh težav manj zaradi izje-
mne kompetitivnosti med fakultetami, ki zahteva vlaganja v tovrstna tek-
movanja, in zasebnih donatorjev.
Sodelovanje na moot court tekmovanju je lahko za študente predvide-
no kot obvezni ali pa izbirni predmet, kar je pogosteje. Redko pojavljanje
obveznega predmeta je pogojeno predvsem s kadrovsko, prostorsko in fi-
nančno platjo izvajanja, ki terja tudi enakopravno obravnavo vseh študen-
tov. Sodelovanje na tekmovanju je lahko formalno ovrednoteno kot del po-
sebnega in širše zastavljenega predmeta, ki vzpodbuja razvoj pomembnih
veščin za pravnike.
Sklep
Čeravno drži, da je smiselnost in zaželenost (spremembe) neke ureditve
mogoče ocenjevati zgolj v razmerju do njenih ciljev, je znanstveni konsenz
o ciljih univerzitetnega izobraževanja (bodočih) pravnikov izrazito ohla-
pen. To gre pripisati neizogibnemu dejstvu, da so takšni cilji pogojeni in
determinirani z dejavniki, ki samemu procesu izobraževanja niso intrin-
zični. Ti zunanji vplivi vključujejo kulturno, nacionalno in zgodovinsko
32 Zgolj anekdotično: Norveška ekipa, ki se je leta 2016 pomerila z ekipo Pravne fakul-
tete Univerze v Ljubljani v finalu Trans-European Moot Court Competition, je tiste-
ga leta od ene od vodilnih norveških odvetniških pisarn prejela za priprave na tek-
movanje 20.000,00 € z možnostjo uporabe prostorov odvetniške pisarne. Norveška
ekipa sicer v finalu ni premagala ekipe Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.
47
