Page 48 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 48
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
okolje družbe, še najbolj pa visokošolski izobraževalni sistem in pravni sis-
tem, med katerima je pravno izobraževanje razpeto in v njiju hkrati vpeto.
Prav tako ne gre oporekati dejstvu, da glede na poudarke pri pravnem
izobraževanju v kontinentalni Evropi in v državah, ki često služijo kot vir
navdiha tudi v Sloveniji, moot courti ne morejo služiti kot najboljša meto-
da za dosego zadanih pedagoških ciljev. V Nemčiji je, na primer, izobraže-
vanje zasnovano s perspektive sodnika in stremi k temu, da nauči študenta
sprejeti nepristransko odločitev, ne pa tudi zagovarjati ene izmed adversar-
nih pozicij v pravnem postopku (Korioth, 2006: 94). Podobno v Avstriji ve-
lja, da mora biti v pravnem izobraževanju teorija pred prakso in da naj pra-
kso učijo praktiki, ker jo pač najbolj poznajo (Hausmaninger, 2002: 388).
Vendar tudi če privzamemo, da so cilji pravnega izobraževanja v Slo-
veniji podobni tistim v Nemčiji in Avstriji, moramo v isti sapi opozoriti,
da pogled, po katerem je teorija primarna praksi, ne zahteva, da mora biti
pravno izobraževanje izključno teoretsko naravnano. Kljub temu, da se je
poskušalo v preteklosti primarnost teoretskega pristopa in dominantnost
ex cathedra predavanj omiliti z uvedbo seminarjev in vaj, je bila ta reforma
uspešna zgolj v omejeni meri in ni zadovoljila pričakovanj, da bodo študen-
ti bolje seznanjeni s praktičnim delom in vešči tudi ne-teoretskih veščin.
V prispevku smo pokazali, da lahko študentska moot court tekmova-
nja uspešno zapolnijo to praznino, hkrati pa dajo motiviranim študentom
tudi dodatna znanja in mehke veščine, ki jih tekom sicer upravičeno bolj te-
oretsko usmerjenega rednega izobraževalnega procesa, ne bi mogli usvoji-
ti. Bodočim pravnikom, ne glede na eventualno poklicno usmeritev, omo-
gočajo formiranje profesionalnih povezav in skupnosti, tako v domačem
kot tudi v mednarodnem pravnem prostoru. Dajejo jim stik s pravno reali-
stičnim pogledom na pravo kot na diskurzivno znanost, učijo zavzemanja
ene izmed adversanih pozicij in, temu ustrezno, krepijo argumentativne
sposobnosti. Vse navedeno ima zaradi specifik še posebej velik pomen na
področju študija prava človekovih pravic. Kljub nekaterim kritikam moot
court tekmovanj je treba jasno opozoriti, da so veščine, ki jih študenti pri-
dobijo na tekmovanjih, po svoji naravi izrazito prenosljive in za posame-
znika koristne ne glede na pravniški poklic, v katerem se bo študent kasne-
je v svoji karieri znašel.
V luči teh razlogov je po našem mnenju zaželeno, da se položaj moot
court tekmovanj v izobraževalnih programih pravnih fakultet v Sloveniji
okrepi. Specifični ukrepi, s katerimi se lahko ta cilj doseže so razpeti med
različnimi deležniki, njihova relevantnost za posamezno izobraževalno
48
okolje družbe, še najbolj pa visokošolski izobraževalni sistem in pravni sis-
tem, med katerima je pravno izobraževanje razpeto in v njiju hkrati vpeto.
Prav tako ne gre oporekati dejstvu, da glede na poudarke pri pravnem
izobraževanju v kontinentalni Evropi in v državah, ki često služijo kot vir
navdiha tudi v Sloveniji, moot courti ne morejo služiti kot najboljša meto-
da za dosego zadanih pedagoških ciljev. V Nemčiji je, na primer, izobraže-
vanje zasnovano s perspektive sodnika in stremi k temu, da nauči študenta
sprejeti nepristransko odločitev, ne pa tudi zagovarjati ene izmed adversar-
nih pozicij v pravnem postopku (Korioth, 2006: 94). Podobno v Avstriji ve-
lja, da mora biti v pravnem izobraževanju teorija pred prakso in da naj pra-
kso učijo praktiki, ker jo pač najbolj poznajo (Hausmaninger, 2002: 388).
Vendar tudi če privzamemo, da so cilji pravnega izobraževanja v Slo-
veniji podobni tistim v Nemčiji in Avstriji, moramo v isti sapi opozoriti,
da pogled, po katerem je teorija primarna praksi, ne zahteva, da mora biti
pravno izobraževanje izključno teoretsko naravnano. Kljub temu, da se je
poskušalo v preteklosti primarnost teoretskega pristopa in dominantnost
ex cathedra predavanj omiliti z uvedbo seminarjev in vaj, je bila ta reforma
uspešna zgolj v omejeni meri in ni zadovoljila pričakovanj, da bodo študen-
ti bolje seznanjeni s praktičnim delom in vešči tudi ne-teoretskih veščin.
V prispevku smo pokazali, da lahko študentska moot court tekmova-
nja uspešno zapolnijo to praznino, hkrati pa dajo motiviranim študentom
tudi dodatna znanja in mehke veščine, ki jih tekom sicer upravičeno bolj te-
oretsko usmerjenega rednega izobraževalnega procesa, ne bi mogli usvoji-
ti. Bodočim pravnikom, ne glede na eventualno poklicno usmeritev, omo-
gočajo formiranje profesionalnih povezav in skupnosti, tako v domačem
kot tudi v mednarodnem pravnem prostoru. Dajejo jim stik s pravno reali-
stičnim pogledom na pravo kot na diskurzivno znanost, učijo zavzemanja
ene izmed adversanih pozicij in, temu ustrezno, krepijo argumentativne
sposobnosti. Vse navedeno ima zaradi specifik še posebej velik pomen na
področju študija prava človekovih pravic. Kljub nekaterim kritikam moot
court tekmovanj je treba jasno opozoriti, da so veščine, ki jih študenti pri-
dobijo na tekmovanjih, po svoji naravi izrazito prenosljive in za posame-
znika koristne ne glede na pravniški poklic, v katerem se bo študent kasne-
je v svoji karieri znašel.
V luči teh razlogov je po našem mnenju zaželeno, da se položaj moot
court tekmovanj v izobraževalnih programih pravnih fakultet v Sloveniji
okrepi. Specifični ukrepi, s katerimi se lahko ta cilj doseže so razpeti med
različnimi deležniki, njihova relevantnost za posamezno izobraževalno
48
