Page 42 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 42
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
goj za pristop pa je določeno obdobje prakse pri pravniških delih (od 24 od
48 mesecev).24 Tudi zato pretežni cilj študija prava na fakulteti ne more biti
oblikovanje »pravnega praktika« in temu ustrezno kritičnost tradicional-
nih metod učenja, ki so prav v tem delu posebej neučinkovite, ne sme biti
preostra.
Prispevek moot court tekmovanj s poudarkom na študiju prava
človekovih pravic
Moot court tekmovanja naslavljajo številne izmed izpostavljenih proble-
mov tradicionalnih pristopov. Od študentov najprej zahtevajo poglobljeno
poznavaje področja, s katerim se spopadejo na tekmovanju (Gerber in Ca-
stan, 2012: 301). Pričakuje se poglobljeno doktrinarno znanje (ibid.: 300), saj
je le na takšen način mogoča priprava kvalitetnih pisnih izdelkov in ustnih
predstavitev.
Pisni izdelki se po obsegu in kvaliteti približujejo (ali jih celo presega-
jo) vlogam, ki so podlaga za odločanje v resničnih tovrstnih primerih. Štu-
denti na ta način pridobivajo veščine pravnega izražanja in argumentirane-
ga pisanja (Carlson in Skaggs, 2000: 148). Pri tem je nujno skupinsko delo,
ki ga tradicionalni pristopi ne vzpodbujajo (Finneran, 2017: 126–127).
Z ustno predstavitvijo argumentov študenti pridobijo veščine ustne
argumentacije (Carlson in Skaggs, 2000: 148) in sposobnost odzivanja na
argumente nasprotne strani, ki je pogojena z natančnim sledenjem in ra-
zumevanjem teh argumentov. Zelo pomembno je strateško razmišljanje,
saj morajo svoje argumente oblikovati ob vnaprejšnjem zavedanju argu-
mentov nasprotne strani in na ta način prilagajati svoje razlogovanje ob
stremenju h kar največji prepričljivosti, predvideti pa morajo tudi morebi-
tna vprašanja sodnikov (Finneran, 2017: 126). Pri tem je nujna intenzivna
predpriprava, v okviru katere poteka učenje s povratno zanko, saj študen-
ti in mentorji v medsebojni interakciji intenzivno predelajo scenarije, kot bi
se lahko odvili na tekmovanju.
Zaradi svojih specifik pri motivih in pristopu študenta k učenju so
moot court tekmovanja izrazito učinkovita metoda poučevanja prava. Z vi-
dika teorije poučevanja se v literaturi opozarja predvsem na pozitivne vi-
dike, povezane s pristopom študenta k učenju. Običajno imajo študenti po
eni strani močan čustven odziv (strah, samozavest) na tekmovanja, hkra-
ti pa to od njih terja izrazite kognitivne in strateške napore (Lynch, 1996:
24 Zakon o pravniškem državnem izpitu (ZPDI), Ur. l. RS, št. 83/03 – UPB, 111/07 in
40/12 – ZUJF, 3., 13. in 19.a člen.
42
goj za pristop pa je določeno obdobje prakse pri pravniških delih (od 24 od
48 mesecev).24 Tudi zato pretežni cilj študija prava na fakulteti ne more biti
oblikovanje »pravnega praktika« in temu ustrezno kritičnost tradicional-
nih metod učenja, ki so prav v tem delu posebej neučinkovite, ne sme biti
preostra.
Prispevek moot court tekmovanj s poudarkom na študiju prava
človekovih pravic
Moot court tekmovanja naslavljajo številne izmed izpostavljenih proble-
mov tradicionalnih pristopov. Od študentov najprej zahtevajo poglobljeno
poznavaje področja, s katerim se spopadejo na tekmovanju (Gerber in Ca-
stan, 2012: 301). Pričakuje se poglobljeno doktrinarno znanje (ibid.: 300), saj
je le na takšen način mogoča priprava kvalitetnih pisnih izdelkov in ustnih
predstavitev.
Pisni izdelki se po obsegu in kvaliteti približujejo (ali jih celo presega-
jo) vlogam, ki so podlaga za odločanje v resničnih tovrstnih primerih. Štu-
denti na ta način pridobivajo veščine pravnega izražanja in argumentirane-
ga pisanja (Carlson in Skaggs, 2000: 148). Pri tem je nujno skupinsko delo,
ki ga tradicionalni pristopi ne vzpodbujajo (Finneran, 2017: 126–127).
Z ustno predstavitvijo argumentov študenti pridobijo veščine ustne
argumentacije (Carlson in Skaggs, 2000: 148) in sposobnost odzivanja na
argumente nasprotne strani, ki je pogojena z natančnim sledenjem in ra-
zumevanjem teh argumentov. Zelo pomembno je strateško razmišljanje,
saj morajo svoje argumente oblikovati ob vnaprejšnjem zavedanju argu-
mentov nasprotne strani in na ta način prilagajati svoje razlogovanje ob
stremenju h kar največji prepričljivosti, predvideti pa morajo tudi morebi-
tna vprašanja sodnikov (Finneran, 2017: 126). Pri tem je nujna intenzivna
predpriprava, v okviru katere poteka učenje s povratno zanko, saj študen-
ti in mentorji v medsebojni interakciji intenzivno predelajo scenarije, kot bi
se lahko odvili na tekmovanju.
Zaradi svojih specifik pri motivih in pristopu študenta k učenju so
moot court tekmovanja izrazito učinkovita metoda poučevanja prava. Z vi-
dika teorije poučevanja se v literaturi opozarja predvsem na pozitivne vi-
dike, povezane s pristopom študenta k učenju. Običajno imajo študenti po
eni strani močan čustven odziv (strah, samozavest) na tekmovanja, hkra-
ti pa to od njih terja izrazite kognitivne in strateške napore (Lynch, 1996:
24 Zakon o pravniškem državnem izpitu (ZPDI), Ur. l. RS, št. 83/03 – UPB, 111/07 in
40/12 – ZUJF, 3., 13. in 19.a člen.
42
