Page 43 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 43
študentsk a moot court tekmovanja v službi moder nega izobr aževalnega procesa
74–76). Ključna je študentova motivacija, ki problem posvoji in je zato bi-
stveno bolj motiviran za njegovo pravilno rešitev. S tem, ko imajo študen-
ti več kontrole, se poveča tudi njihova motivacija, kar poveča učinke uče-
nja (ibid.: 78–81). Na moot court tekmovanju morajo študenti analizirati (in
interpretirati) obsežna gradiva in iz njih izluščiti znanje, ki ga potrebujejo
v konkretnem primeru (ibid.: 76–78).25 Moot court nadalje motivira ekspe-
rimentalno in problemsko učenje, katerih glavna prednost je, da vključuje-
jo celotnega študenta – njegov intelekt, čustva in čute. To motivira učenje,
ki se osredotoča na študenta, poudarek je na osebni izkušnji in ustvarjanju
pomena učenja pri študentu samem. Pomemben je tudi sam postopek, pre-
ko katerega študenti pridejo do znanja, ne glede na končni rezultat (ibid.:
78–81).
Kritiki se osredotočajo predvsem na dejstvo, da moot court ne pred-
stavlja simulacije resničnih postopkov, ter zato študentu ne daje znanj, ki bi
mu koristila v pravih sodnih postopkih (Kozinski, 1997: 178–197). Tovrstne
kritike so le delno utemeljene, in sicer v odvisnosti od pojmovanja ključ-
nih ciljev moot court tekmovanj. Če so ta razumljena kot popolna simula-
cija resničnega postopka pred sodiščem, jim je vsekakor mogoče očitati šte-
vilne pomanjkljivosti. Če jih vidimo kot ena od metod poučevanja prava, ki
že samo po sebi ni namenjeno oblikovanju »pravnega praktika«, pa so nje-
ne koristi nesporne. Ne glede na pomisleke namreč lahko ugotovimo, da
preko moot court tekmovanj študenti pridobivajo in krepijo znanja na po-
dročju pisne in ustne argumentacije, komunikacijske sposobnosti, kritič-
no mišljenje, pridobijo pa tudi na samozavesti in skupinskem delu. Pri tem
nikakor ne gre zanemariti niti t. i. mehkih koristi, kot je oblikovanje skup-
nosti tekmovalcev, iz katere tekmovalci črpajo tako osebne kot profesional-
ne koristi, kar se kot posebej pozitivno izraža tudi po naših izkušnjah. Po-
zitivne učinke posredno potrjuje tudi dejstvo, da študenti, ki se udeležujejo
tovrstnih tekmovanj, uživajo prednost pri zaposlitvi predvsem pri večjih in
uglednejših odvetniških pisarnah, kar potrjujejo ugotovitve iz ZDA (Dic-
kerson, 2000: 1226),26 ta praksa pa se v zadnjem obdobju vse bolj uveljavlja
tudi v Sloveniji.
V zvezi z moot court tekmovanji na področju poučevanja človekovih
pravic je pomemben predvsem prispevek te metode k poglobljenemu dok-
trinarnemu znanju s tega področja (Gerber in Castan, 2012: 299–300). Štu-
25 Gre za t.i. teorijo konstruktivizma na področju poučevanja.
26 In to kljub temu, da so imeli tam tradicionalno prednost študenti, ki so npr. delova-
li v uredništvih pravnih (študentskih) revij.
43
74–76). Ključna je študentova motivacija, ki problem posvoji in je zato bi-
stveno bolj motiviran za njegovo pravilno rešitev. S tem, ko imajo študen-
ti več kontrole, se poveča tudi njihova motivacija, kar poveča učinke uče-
nja (ibid.: 78–81). Na moot court tekmovanju morajo študenti analizirati (in
interpretirati) obsežna gradiva in iz njih izluščiti znanje, ki ga potrebujejo
v konkretnem primeru (ibid.: 76–78).25 Moot court nadalje motivira ekspe-
rimentalno in problemsko učenje, katerih glavna prednost je, da vključuje-
jo celotnega študenta – njegov intelekt, čustva in čute. To motivira učenje,
ki se osredotoča na študenta, poudarek je na osebni izkušnji in ustvarjanju
pomena učenja pri študentu samem. Pomemben je tudi sam postopek, pre-
ko katerega študenti pridejo do znanja, ne glede na končni rezultat (ibid.:
78–81).
Kritiki se osredotočajo predvsem na dejstvo, da moot court ne pred-
stavlja simulacije resničnih postopkov, ter zato študentu ne daje znanj, ki bi
mu koristila v pravih sodnih postopkih (Kozinski, 1997: 178–197). Tovrstne
kritike so le delno utemeljene, in sicer v odvisnosti od pojmovanja ključ-
nih ciljev moot court tekmovanj. Če so ta razumljena kot popolna simula-
cija resničnega postopka pred sodiščem, jim je vsekakor mogoče očitati šte-
vilne pomanjkljivosti. Če jih vidimo kot ena od metod poučevanja prava, ki
že samo po sebi ni namenjeno oblikovanju »pravnega praktika«, pa so nje-
ne koristi nesporne. Ne glede na pomisleke namreč lahko ugotovimo, da
preko moot court tekmovanj študenti pridobivajo in krepijo znanja na po-
dročju pisne in ustne argumentacije, komunikacijske sposobnosti, kritič-
no mišljenje, pridobijo pa tudi na samozavesti in skupinskem delu. Pri tem
nikakor ne gre zanemariti niti t. i. mehkih koristi, kot je oblikovanje skup-
nosti tekmovalcev, iz katere tekmovalci črpajo tako osebne kot profesional-
ne koristi, kar se kot posebej pozitivno izraža tudi po naših izkušnjah. Po-
zitivne učinke posredno potrjuje tudi dejstvo, da študenti, ki se udeležujejo
tovrstnih tekmovanj, uživajo prednost pri zaposlitvi predvsem pri večjih in
uglednejših odvetniških pisarnah, kar potrjujejo ugotovitve iz ZDA (Dic-
kerson, 2000: 1226),26 ta praksa pa se v zadnjem obdobju vse bolj uveljavlja
tudi v Sloveniji.
V zvezi z moot court tekmovanji na področju poučevanja človekovih
pravic je pomemben predvsem prispevek te metode k poglobljenemu dok-
trinarnemu znanju s tega področja (Gerber in Castan, 2012: 299–300). Štu-
25 Gre za t.i. teorijo konstruktivizma na področju poučevanja.
26 In to kljub temu, da so imeli tam tradicionalno prednost študenti, ki so npr. delova-
li v uredništvih pravnih (študentskih) revij.
43
