Page 38 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 38
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
ljev uspešno rešujejo z obvezno udeležbo študenta na vsaj enem moot cou-
rt tekmovanju.10
Tudi pri študiju v Sloveniji je na voljo vedno več obštudijskih dejavno-
sti, kar širi paleto možnosti pridobivanja pravnega znanja že v času študi-
ja.11 Bistvena razlika med študijem na nekaterih pravnih šolah v tujini in v
Sloveniji je, da so študentje v tujini že zaradi same izvedbe študija bistve-
no bolj vpeti v najrazličnejše aktivnosti, medtem ko je to pri nas pogojeno
predvsem s samoiniciativnostjo študenta.
O moot court študiju
Namen študija prava in moot court tekmovanja
Ocena določene metode je vselej odvisna od želenih ciljev. Da bi lahko
kritično ovrednotili študentska moot court tekmovanja, je zato smiselno
najprej opredeliti cilje študija prava.
Zasnove študija prava se v različnih državah razlikujejo, kar je bilo de-
loma predmet obravnave že v prejšnjem razdelku. Razlogi za to tičijo tako
v različnih pravnih sistemih (anglosaksonski in kontinentalni) kot v različ-
nih (pravnih) kulturah. Sledijo lahko nacionalnim ali mednarodnim spre-
membam, ali pa so posledica politične zgodovine države ali njenih eko-
nomsko-razvojnih potreb (Hausmaninger, 2002: 387; Himonga, 2010: 42).
Znotraj posamezne države so na različnih fakultetah mogoči različni pris-
topi – vse v odvisnosti od ožjih ciljev, ki jih ustanova zasleduje.12 V nadalje-
vanju zato povzemamo le osnovne mogoče cilje študija prava, ki ji je v raz-
lični meri mogoče zaslediti v različnih okoljih.13
10 Takšen primer predstavlja Pravna fakulteta Univerze v Leidnu na Nizozemskem.
Vsak dodiplomski študent prava se mora v času dodiplomskega študija udeležiti ene-
ga izmed študentskih moot court tekmovanj, ki so organizirani (interno) znotraj fa-
kultete. Kot zanimivost velja poudariti, da se na fakulteti za ta namen nahajajo pro-
stori, ki so opremljeni kot sodne dvorane in ki vsebujejo vso potrebno opremo za
izvedbo tekmovanj (npr. kamere, mikrofoni, toge itd.).
11 Na primer: ekipe Pravne fakultete Univerze v Ljubljani se redoma udeležujejo števil-
nih študentskih moot court tekmovanj, organizirane so tudi pravne klinike.
12 Razlogi za to so lahko različni, npr. finančni, politični, zaposlitveni. Pomembna je
tudi distinkcija med zasebno in javno financiranimi ustanovami.
13 V času globalizacije in internacionalizacije prava lahko hkrati ugotovimo, da kljub
različnim izhodiščem prihaja do določene stopnje konvergence: tako npr. v tradici-
onalno common-law sistemih prodira pomen zakonodaje, v civil-law pa sodne pra-
kse in t.i. case-study pristopa. Optimalna izbira ciljev, ki naj jih zasleduje študij pra-
va, presega obseg in namen tega prispevka, zato se do vprašanja najboljšega pristopa
ne opredeljujemo.
38
ljev uspešno rešujejo z obvezno udeležbo študenta na vsaj enem moot cou-
rt tekmovanju.10
Tudi pri študiju v Sloveniji je na voljo vedno več obštudijskih dejavno-
sti, kar širi paleto možnosti pridobivanja pravnega znanja že v času študi-
ja.11 Bistvena razlika med študijem na nekaterih pravnih šolah v tujini in v
Sloveniji je, da so študentje v tujini že zaradi same izvedbe študija bistve-
no bolj vpeti v najrazličnejše aktivnosti, medtem ko je to pri nas pogojeno
predvsem s samoiniciativnostjo študenta.
O moot court študiju
Namen študija prava in moot court tekmovanja
Ocena določene metode je vselej odvisna od želenih ciljev. Da bi lahko
kritično ovrednotili študentska moot court tekmovanja, je zato smiselno
najprej opredeliti cilje študija prava.
Zasnove študija prava se v različnih državah razlikujejo, kar je bilo de-
loma predmet obravnave že v prejšnjem razdelku. Razlogi za to tičijo tako
v različnih pravnih sistemih (anglosaksonski in kontinentalni) kot v različ-
nih (pravnih) kulturah. Sledijo lahko nacionalnim ali mednarodnim spre-
membam, ali pa so posledica politične zgodovine države ali njenih eko-
nomsko-razvojnih potreb (Hausmaninger, 2002: 387; Himonga, 2010: 42).
Znotraj posamezne države so na različnih fakultetah mogoči različni pris-
topi – vse v odvisnosti od ožjih ciljev, ki jih ustanova zasleduje.12 V nadalje-
vanju zato povzemamo le osnovne mogoče cilje študija prava, ki ji je v raz-
lični meri mogoče zaslediti v različnih okoljih.13
10 Takšen primer predstavlja Pravna fakulteta Univerze v Leidnu na Nizozemskem.
Vsak dodiplomski študent prava se mora v času dodiplomskega študija udeležiti ene-
ga izmed študentskih moot court tekmovanj, ki so organizirani (interno) znotraj fa-
kultete. Kot zanimivost velja poudariti, da se na fakulteti za ta namen nahajajo pro-
stori, ki so opremljeni kot sodne dvorane in ki vsebujejo vso potrebno opremo za
izvedbo tekmovanj (npr. kamere, mikrofoni, toge itd.).
11 Na primer: ekipe Pravne fakultete Univerze v Ljubljani se redoma udeležujejo števil-
nih študentskih moot court tekmovanj, organizirane so tudi pravne klinike.
12 Razlogi za to so lahko različni, npr. finančni, politični, zaposlitveni. Pomembna je
tudi distinkcija med zasebno in javno financiranimi ustanovami.
13 V času globalizacije in internacionalizacije prava lahko hkrati ugotovimo, da kljub
različnim izhodiščem prihaja do določene stopnje konvergence: tako npr. v tradici-
onalno common-law sistemih prodira pomen zakonodaje, v civil-law pa sodne pra-
kse in t.i. case-study pristopa. Optimalna izbira ciljev, ki naj jih zasleduje študij pra-
va, presega obseg in namen tega prispevka, zato se do vprašanja najboljšega pristopa
ne opredeljujemo.
38
