Page 37 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 37
študentsk a moot court tekmovanja v službi moder nega izobr aževalnega procesa
Pravo je humanistična veda. V najširšem smislu gre za vedenje o civi-
lizacijskih vrednotah, v ožjem za sistem družbenih norm. Pri prvi oprede-
litvi pravnik deluje po vrednostni metodi, pri drugi pa po sistemu logičnih
pravil in struktur. V vsakem primeru torej velja, da sposobnost kakršneko-
li pravno relevantne debate v prvi vrsti zahteva dobro in natančno razume-
vanje pravne teorije in pravnih vrednot ter poznavanje pravnih norm. Za-
radi tega ne odrekamo veljave ex cathedra metodi poučevanja, ki je, zlasti
ob začetku pravnega študija,5 primerna metoda za podajanje velike količine
informacij. Poleg tega klasična predavanja, kjer se na določenem mestu ob
določeni vnaprej znani uri zbere velika skupina ljudi (študentov) služi tudi
drugim ciljem, tako da je razlika med »pasivnim udeležencem« in »aktiv-
nim udeležencem« manjša, kot pa se zdi na prvi pogled (Tokumitsu, 2017).6
Ne glede na to pa je s prehodom v kasnejše semestre študija treba v ex
cathedra metodo poučevanja vedno bolj vpeljati sokratično metodo. Pra-
vo je prežeto z dialektiko,7 kar je treba prenesti tudi v predavalnice prav-
nih fakultet. Na ljubljanski pravni fakulteti je moč opaziti porast števila pe-
dagoških ur, namenjenih vajam in seminarjem, ki predvidevajo aktivnejšo
participacijo študenta.8 Pri teh oblikah pedagoškega procesa največjo za-
gonetko predstavlja ključ do pedagoške aktivacije slušateljev, v zvezi s či-
mer kot primerno rešitev predlagamo moot court študentska tekmovanja.
Ob primerjavi študija prava v Sloveniji in študiju prava v tujini je mo-
goče dobiti toliko različnih primerjav in ocen, kolikor obstaja študentov
oziroma pravnikov, ki so ga izkusili. Ne glede na to pa kot specifiko študija
v tujini študenti zaznavajo manjše število študentov v skupinah, večjo inte-
rakcijo med študenti in predavatelji in več projektnih ter skupinskih del v
okviru obveznega izobraževanja. Nekatere tuje fakultete zahtevajo tudi bi-
stveno intenzivnejšo participacijo študenta. Veliko tujih pravnih šol, zlas-
ti tistih iz anglosaksonskega pravnega območja, pri poučevanju bistveno
intenzivneje uporablja sokratično metodo.9 Pravne šole iz kontinentalne-
ga pravnega območja ponekod ta manko aktivnejše participacije slušate-
5 Na tem mestu velja poudariti, da se večina študentov prava (zlasti tistih, ki ne prihajajo
iz pravniških družin) z materijo prava prvič sreča šele v prvem letniku študija. Slovenski
izobraževalni sistem na osnovni in srednješolski ravni namreč učencu ne poda znanja o
temeljih pravne ureditve.
6 Podrobneje o tem glej spodaj, tč. 3.2.
7 Navsezadnje je prastar in (najverjetneje) univerzalen simbol prava ravno tehnica.
8 Podrobneje o tem glej spodaj, tč. 3.2.
9 Glej spodaj, tč. 3.1.
37
Pravo je humanistična veda. V najširšem smislu gre za vedenje o civi-
lizacijskih vrednotah, v ožjem za sistem družbenih norm. Pri prvi oprede-
litvi pravnik deluje po vrednostni metodi, pri drugi pa po sistemu logičnih
pravil in struktur. V vsakem primeru torej velja, da sposobnost kakršneko-
li pravno relevantne debate v prvi vrsti zahteva dobro in natančno razume-
vanje pravne teorije in pravnih vrednot ter poznavanje pravnih norm. Za-
radi tega ne odrekamo veljave ex cathedra metodi poučevanja, ki je, zlasti
ob začetku pravnega študija,5 primerna metoda za podajanje velike količine
informacij. Poleg tega klasična predavanja, kjer se na določenem mestu ob
določeni vnaprej znani uri zbere velika skupina ljudi (študentov) služi tudi
drugim ciljem, tako da je razlika med »pasivnim udeležencem« in »aktiv-
nim udeležencem« manjša, kot pa se zdi na prvi pogled (Tokumitsu, 2017).6
Ne glede na to pa je s prehodom v kasnejše semestre študija treba v ex
cathedra metodo poučevanja vedno bolj vpeljati sokratično metodo. Pra-
vo je prežeto z dialektiko,7 kar je treba prenesti tudi v predavalnice prav-
nih fakultet. Na ljubljanski pravni fakulteti je moč opaziti porast števila pe-
dagoških ur, namenjenih vajam in seminarjem, ki predvidevajo aktivnejšo
participacijo študenta.8 Pri teh oblikah pedagoškega procesa največjo za-
gonetko predstavlja ključ do pedagoške aktivacije slušateljev, v zvezi s či-
mer kot primerno rešitev predlagamo moot court študentska tekmovanja.
Ob primerjavi študija prava v Sloveniji in študiju prava v tujini je mo-
goče dobiti toliko različnih primerjav in ocen, kolikor obstaja študentov
oziroma pravnikov, ki so ga izkusili. Ne glede na to pa kot specifiko študija
v tujini študenti zaznavajo manjše število študentov v skupinah, večjo inte-
rakcijo med študenti in predavatelji in več projektnih ter skupinskih del v
okviru obveznega izobraževanja. Nekatere tuje fakultete zahtevajo tudi bi-
stveno intenzivnejšo participacijo študenta. Veliko tujih pravnih šol, zlas-
ti tistih iz anglosaksonskega pravnega območja, pri poučevanju bistveno
intenzivneje uporablja sokratično metodo.9 Pravne šole iz kontinentalne-
ga pravnega območja ponekod ta manko aktivnejše participacije slušate-
5 Na tem mestu velja poudariti, da se večina študentov prava (zlasti tistih, ki ne prihajajo
iz pravniških družin) z materijo prava prvič sreča šele v prvem letniku študija. Slovenski
izobraževalni sistem na osnovni in srednješolski ravni namreč učencu ne poda znanja o
temeljih pravne ureditve.
6 Podrobneje o tem glej spodaj, tč. 3.2.
7 Navsezadnje je prastar in (najverjetneje) univerzalen simbol prava ravno tehnica.
8 Podrobneje o tem glej spodaj, tč. 3.2.
9 Glej spodaj, tč. 3.1.
37
