Page 35 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 35
Študentska moot court tekmovanja v službi
modernega izobraževalnega procesa
Saša Zagorc, Marjan Kos, Jaka Kukavica, Matija Urankar
V splošni, deloma pa tudi v strokovni javnosti je študij prava zaradi za-
koreninjenih predstav in razvojno pogojenih omejitev često in neupraviče-
no označen kot študij pomnjenja in predavanj ex cathedra. Čeprav izobra-
ževalni proces deloma še poteka na tovrsten način, je preboj diskurzivne,
zlasti sokratične metode v izobraževalni proces bodočih pravnikov vse bolj
očiten. Vzporedno je opazno tudi krepljenje pristopa »learning by doing«,
npr. preko obveznih praks, dela v odvetniških pisarnah ali sodelovanja v
pravnih klinikah. Obe plati modernejših oblik izobraževanja sta najbolj iz-
postavljeni v t. i. moot court tekmovanjih.
Ko v tem prispevku govorimo o moot court študentskih tekmovanjih,
imamo v mislih tekmovanja, v katerih študenti zagovarjajo različna prav-
na stališča pred simuliranim sodiščem. Študenti pripravijo pisne izdelke,
praviloma za oba udeleženca v postopku, ki jih morajo nato zagovarjati
pred ocenjevalci. Študenti tekmujejo proti drugim ekipam, soočijo pa se na
podlagi predhodno predloženega fiktivnega ali resničnega primera (Lynch,
1996: 70).1
V luči naših praktičnih in teoretskih izkušenj, ki obsegajo vloge tek-
movalca, trenerja kot tudi pripravljavca hipotetičnega primera in sodnika
na domačih in mednarodnih tekmovanjih, želimo v tem prispevku oceniti
1 Nehvaležno je na splošno govoriti o moot court tekmovanjih, saj se ta razlikujejo v
zasnovi in v zahtevnosti. Kljub temu je mogoče med različnimi pristopi najti skupni
imenovalec, čemur je namenjena ta razprava.
35
modernega izobraževalnega procesa
Saša Zagorc, Marjan Kos, Jaka Kukavica, Matija Urankar
V splošni, deloma pa tudi v strokovni javnosti je študij prava zaradi za-
koreninjenih predstav in razvojno pogojenih omejitev često in neupraviče-
no označen kot študij pomnjenja in predavanj ex cathedra. Čeprav izobra-
ževalni proces deloma še poteka na tovrsten način, je preboj diskurzivne,
zlasti sokratične metode v izobraževalni proces bodočih pravnikov vse bolj
očiten. Vzporedno je opazno tudi krepljenje pristopa »learning by doing«,
npr. preko obveznih praks, dela v odvetniških pisarnah ali sodelovanja v
pravnih klinikah. Obe plati modernejših oblik izobraževanja sta najbolj iz-
postavljeni v t. i. moot court tekmovanjih.
Ko v tem prispevku govorimo o moot court študentskih tekmovanjih,
imamo v mislih tekmovanja, v katerih študenti zagovarjajo različna prav-
na stališča pred simuliranim sodiščem. Študenti pripravijo pisne izdelke,
praviloma za oba udeleženca v postopku, ki jih morajo nato zagovarjati
pred ocenjevalci. Študenti tekmujejo proti drugim ekipam, soočijo pa se na
podlagi predhodno predloženega fiktivnega ali resničnega primera (Lynch,
1996: 70).1
V luči naših praktičnih in teoretskih izkušenj, ki obsegajo vloge tek-
movalca, trenerja kot tudi pripravljavca hipotetičnega primera in sodnika
na domačih in mednarodnih tekmovanjih, želimo v tem prispevku oceniti
1 Nehvaležno je na splošno govoriti o moot court tekmovanjih, saj se ta razlikujejo v
zasnovi in v zahtevnosti. Kljub temu je mogoče med različnimi pristopi najti skupni
imenovalec, čemur je namenjena ta razprava.
35