Page 27 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 27
kritični odprti kurikul: pedagoške smernice za transformacijsko učenje
(Tabela 1). Povsem drugačna hierarhija sprememb v vrednotah in stališčih
pa se je pokazala, ko smo izjave iste skupine analizirali prek evalvacijskih
ocen, ki so jih podali pred pričetkom FS. Takrat so namreč navedli neke
splošne vrednote (npr. okrepitev solidarnosti, tolerance ter odgovornosti).
Nekateri so navedli še 'skrb zase in postavljanje lastnih meja', 'vzajemnost
dela in prostega časa', 'spodbujanje mladih k samostojnosti' ter 'demokra-
tičnost organizacije'.
Na VCI so navedli, da so zaradi dela na organizaciji začeli bolj ceniti
skupnostno delo in prostovoljstvo, razvili pozitiven odnos do 'mladinskega
dela', 'dela z ljudmi na splošno' in do pomembnosti 'mreženja'. Tabela 1 pa
kaže, da so bili med udeleženci VCI najvišje uvrščeni občutki pripadnosti
in sreče, kar potrjuje visoko kontekstualizacijo dela in življenja članov VCI.
To potrjujejo tudi druge vrednote, ki so jih okrepili zaradi svojega dela na
organizaciji (samopotrditev, samozavest, večja kritičnost do družbe in poli-
tike, spreminjanje svojega zaznavanja sveta in svoje vloge v njem itn.). Naj-
nižja spremembe je bila zaznana pri kazalniku 'zdaj bolj cenim druge lju-
di in skupine', saj se za razliko od ostalih dveh organizacij dnevno srečujejo
z ranljivimi skupinami in je sprejemanje in prepoznavanje 'ranljivosti' naj-
verjetneje osnova za delo v VCI.
Na Kriku pa so poudarili, da so zaradi dela v svojem centru okrepi-
li 'spoštovanje do svojega dela in organizacije', pa tudi do 'svojih odgovor-
nosti'. Izboljšali so svoje kritično mišljenje, poglobili strpnost in sodelova-
nje, medsebojno sodelovanje in ustvarjalnost. V Kriku so bile spremembe v
vrednotah in stališčih glede na ostali dve organizaciji višje, hkrati pa so bi-
stveno nižje kot ostale kazalce ovrednotili srečo in zaupanje. Kot je prika-
zano v Tabeli 1, so udeleženci najvišje uvrstili kazalnik 'zdaj bolj cenim lju-
di z učnimi težavami', kazalnik, ki je prišel v partnerskih organizacijah na
zadnja mesta, verjetno tudi zato, ker se na Bobu in v VCI primarno ukvar-
jajo z različnimi oblikami 'učnih pomoči', medtem ko je primarni cilj Kri-
ka vključevanje in aktiviranje hendikepirane in nehendikepirane mladine.
Krikovi udeleženci so prav tako izboljšali svojo samozavest, našli občutek
pripadnosti, postali bolj optimistični itn. Spremenili so tudi svoj odnos do
družbe ter celo izboljšali razumevanje svojih ciljnih skupin.
Na projektnem srečanju v Skopju (12. april 2018) so udeleženci vseh
treh partnerskih organizacij pripravili delavnico, na kateri so identificira-
li glave značilnosti potencialnih mentorjev, ki naj bi jih vključili v projekt
(sprva kot mentorirance) ter značilnosti, ki bi jih morali imeti na koncu
projekta. Najbolj poudarjene značilnosti mentorja so bile: »sposobnost sle-
27
(Tabela 1). Povsem drugačna hierarhija sprememb v vrednotah in stališčih
pa se je pokazala, ko smo izjave iste skupine analizirali prek evalvacijskih
ocen, ki so jih podali pred pričetkom FS. Takrat so namreč navedli neke
splošne vrednote (npr. okrepitev solidarnosti, tolerance ter odgovornosti).
Nekateri so navedli še 'skrb zase in postavljanje lastnih meja', 'vzajemnost
dela in prostega časa', 'spodbujanje mladih k samostojnosti' ter 'demokra-
tičnost organizacije'.
Na VCI so navedli, da so zaradi dela na organizaciji začeli bolj ceniti
skupnostno delo in prostovoljstvo, razvili pozitiven odnos do 'mladinskega
dela', 'dela z ljudmi na splošno' in do pomembnosti 'mreženja'. Tabela 1 pa
kaže, da so bili med udeleženci VCI najvišje uvrščeni občutki pripadnosti
in sreče, kar potrjuje visoko kontekstualizacijo dela in življenja članov VCI.
To potrjujejo tudi druge vrednote, ki so jih okrepili zaradi svojega dela na
organizaciji (samopotrditev, samozavest, večja kritičnost do družbe in poli-
tike, spreminjanje svojega zaznavanja sveta in svoje vloge v njem itn.). Naj-
nižja spremembe je bila zaznana pri kazalniku 'zdaj bolj cenim druge lju-
di in skupine', saj se za razliko od ostalih dveh organizacij dnevno srečujejo
z ranljivimi skupinami in je sprejemanje in prepoznavanje 'ranljivosti' naj-
verjetneje osnova za delo v VCI.
Na Kriku pa so poudarili, da so zaradi dela v svojem centru okrepi-
li 'spoštovanje do svojega dela in organizacije', pa tudi do 'svojih odgovor-
nosti'. Izboljšali so svoje kritično mišljenje, poglobili strpnost in sodelova-
nje, medsebojno sodelovanje in ustvarjalnost. V Kriku so bile spremembe v
vrednotah in stališčih glede na ostali dve organizaciji višje, hkrati pa so bi-
stveno nižje kot ostale kazalce ovrednotili srečo in zaupanje. Kot je prika-
zano v Tabeli 1, so udeleženci najvišje uvrstili kazalnik 'zdaj bolj cenim lju-
di z učnimi težavami', kazalnik, ki je prišel v partnerskih organizacijah na
zadnja mesta, verjetno tudi zato, ker se na Bobu in v VCI primarno ukvar-
jajo z različnimi oblikami 'učnih pomoči', medtem ko je primarni cilj Kri-
ka vključevanje in aktiviranje hendikepirane in nehendikepirane mladine.
Krikovi udeleženci so prav tako izboljšali svojo samozavest, našli občutek
pripadnosti, postali bolj optimistični itn. Spremenili so tudi svoj odnos do
družbe ter celo izboljšali razumevanje svojih ciljnih skupin.
Na projektnem srečanju v Skopju (12. april 2018) so udeleženci vseh
treh partnerskih organizacij pripravili delavnico, na kateri so identificira-
li glave značilnosti potencialnih mentorjev, ki naj bi jih vključili v projekt
(sprva kot mentorirance) ter značilnosti, ki bi jih morali imeti na koncu
projekta. Najbolj poudarjene značilnosti mentorja so bile: »sposobnost sle-
27
