Page 24 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 24
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
posledično odpira nove priložnosti oziroma jih sam v tem procesu ustvar-
ja'. Smatrali so, da emancipacijsko učenje vodi do izobrazbe, ki 'učečega
se opolnomoči za samostojno raziskovanje ter oblikovanje svojega mne-
nja'; da morajo biti pri emancipacijskem učenju učeči se 'aktivni in v ena-
ki meri prispevati k izražanju svojih idej' ter da je vloga mentorja/učitelja
zelo pomembna, saj ta 'zagotavlja varen prostor'. Transformacijsko učenje
pa so označili kot obliko 'pristnega učenja', saj da vsako znanje ali veščine,
ki so za učečega se 'koristni, učečega se preoblikujejo'; 'vsak proces pristne-
ga učenja je torej v določeni meri transformacijski'. 'Učeči se z zapuščanjem
svoje cone udobja spreminja svoj pogled in način soočanja z različnimi si-
tuacijami'. Udeleženci FS iz VCI so se strinjali, da se ta oblika učenja najpo-
gosteje pojavi 'v procesu razširjanja cone udobja', zato je vsaka izkušnja 'su-
bjektivna in nemerljiva'.
Za udeležence FS na Kriku pa je bila bolj kot organizacija pomemb-
na sama skupina oz. kolektiv, v katerem delujejo, saj so edina organizacija
v Makedoniji, ki povezuje hendikepirane mlade s preostalo mladino prek
programov in metod, ki vključujejo in povezujejo. Emancipacijsko učenje
so prepoznali v svojih praksah inkluzivnih mladinskih taborov, prek ka-
terih vzpostavljajo odprt učni prostor za ustvarjalnost, eksperimentalno
in izkustveno učenje med različnimi skupinami mladih. Med teoretični-
mi pristopi, ki jih uporabljajo pri svojem delu, so izpostavili konstruktivi-
zem, kognitivizem in behaviorizem (Cooper, 1993; Ertmer in Newby, 1993).
Z izkustvenim učenjem zvišujejo motivacijo mladih; z osredotočanjem na
učni proces analizirajo informacije; s spodbujanjem učečih se k aktivnemu
sodelovanju v učnih procesih pa ustvarjajo priložnosti za novo znanje, iz-
kušnje in veščine.
Tudi v Kriku se je pokazalo zgolj laično znanje o transformacijskem
in emancipacijskem učenju: 'emancipacijsko učenje je vključevanje manj
zmožnih ljudi v družbo', 'osredotočanje na potrebe in spretnosti, za katere
upravičenci menijo, da so pomembne'. Transformacijsko učenje pa so opi-
sali kot 'predstavljanje različnih stališč udeležencem', 'ustvarjanje novih na-
činov učenja, ki izvirajo iz ciljne skupine'. Kot v obeh ostalih organizacijah
so tudi v Kriku pri svojem vsakdanjem delu in dejavnostih sicer uporablja-
li določene elemente emancipacijskega in/ali transformacijskega učenja, saj
so bili udeleženci FS psihologi, antropologi in socialni delavci z znanjem o
temah osebne in družbene preobrazbe, vendarle pa so še v manjši meri kot
njihovi sodelavci iz Slovenije in Hrvaške, poudarili osnovne vidike obeh
preučevanih tipov učenj. Opazno je bilo tudi to, da so imeli najmanj med-
24
posledično odpira nove priložnosti oziroma jih sam v tem procesu ustvar-
ja'. Smatrali so, da emancipacijsko učenje vodi do izobrazbe, ki 'učečega
se opolnomoči za samostojno raziskovanje ter oblikovanje svojega mne-
nja'; da morajo biti pri emancipacijskem učenju učeči se 'aktivni in v ena-
ki meri prispevati k izražanju svojih idej' ter da je vloga mentorja/učitelja
zelo pomembna, saj ta 'zagotavlja varen prostor'. Transformacijsko učenje
pa so označili kot obliko 'pristnega učenja', saj da vsako znanje ali veščine,
ki so za učečega se 'koristni, učečega se preoblikujejo'; 'vsak proces pristne-
ga učenja je torej v določeni meri transformacijski'. 'Učeči se z zapuščanjem
svoje cone udobja spreminja svoj pogled in način soočanja z različnimi si-
tuacijami'. Udeleženci FS iz VCI so se strinjali, da se ta oblika učenja najpo-
gosteje pojavi 'v procesu razširjanja cone udobja', zato je vsaka izkušnja 'su-
bjektivna in nemerljiva'.
Za udeležence FS na Kriku pa je bila bolj kot organizacija pomemb-
na sama skupina oz. kolektiv, v katerem delujejo, saj so edina organizacija
v Makedoniji, ki povezuje hendikepirane mlade s preostalo mladino prek
programov in metod, ki vključujejo in povezujejo. Emancipacijsko učenje
so prepoznali v svojih praksah inkluzivnih mladinskih taborov, prek ka-
terih vzpostavljajo odprt učni prostor za ustvarjalnost, eksperimentalno
in izkustveno učenje med različnimi skupinami mladih. Med teoretični-
mi pristopi, ki jih uporabljajo pri svojem delu, so izpostavili konstruktivi-
zem, kognitivizem in behaviorizem (Cooper, 1993; Ertmer in Newby, 1993).
Z izkustvenim učenjem zvišujejo motivacijo mladih; z osredotočanjem na
učni proces analizirajo informacije; s spodbujanjem učečih se k aktivnemu
sodelovanju v učnih procesih pa ustvarjajo priložnosti za novo znanje, iz-
kušnje in veščine.
Tudi v Kriku se je pokazalo zgolj laično znanje o transformacijskem
in emancipacijskem učenju: 'emancipacijsko učenje je vključevanje manj
zmožnih ljudi v družbo', 'osredotočanje na potrebe in spretnosti, za katere
upravičenci menijo, da so pomembne'. Transformacijsko učenje pa so opi-
sali kot 'predstavljanje različnih stališč udeležencem', 'ustvarjanje novih na-
činov učenja, ki izvirajo iz ciljne skupine'. Kot v obeh ostalih organizacijah
so tudi v Kriku pri svojem vsakdanjem delu in dejavnostih sicer uporablja-
li določene elemente emancipacijskega in/ali transformacijskega učenja, saj
so bili udeleženci FS psihologi, antropologi in socialni delavci z znanjem o
temah osebne in družbene preobrazbe, vendarle pa so še v manjši meri kot
njihovi sodelavci iz Slovenije in Hrvaške, poudarili osnovne vidike obeh
preučevanih tipov učenj. Opazno je bilo tudi to, da so imeli najmanj med-
24
