Page 20 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 20
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
tu. Hoggan (2016) na podlagi analize 206 znanstvenih člankov o transfor-
macijskem učenju določi šest kategorij (pogled na svet, jaz, epistemologija,
ontologija, obnašanje in zmožnosti), medtem ko Lerner in Schugurenski
(2007) ugotavljata spremembe, ki nastopijo v znanju, vrednotah in stali-
ščih, spretnostih in v praksah. Nekateri menijo, da bi se morali parame-
tri, po katerih se določa, kaj je transformacijsko učenje, bolj osredotočati
na obseg učenja kot pa na vrsto spremembe pri učnem rezultatu (Hoggan,
2016: 79), medtem ko drugi osrednji pomen pripisujejo samemu podro-
čju spremembe in ugotavljanju, ali je ta sploh nastopila (Lerner in Schu-
gurenski, 2007).
V tem prispevku emancipacijske in/ali transformacijske učne prakse
preučujemo prek samega razumevanja in uporabe, kot so to pojasnjevali
udeleženci FS pri vsaki od obravnavanih organizacij, medtem ko transfor-
macijske učinke ocenjujemo tudi prek sprememb v vrednotah in stališčih,
ki so jih bili zaposleni ali delujoči na organizaciji deležni zaradi delovanja v
obravnavanih organizacijah, kar pokažemo s pomočjo Schugurenskyijeve-
ga instrumenta v razdelku Rezultati in razprava.
Metodologija in vzorec
Raziskava je nastala na povabilo Zavoda Bob, da bi jim pomagali izdela-
ti smernice za usposabljanje mentorjev pri projektu PYLE. Opravljena je
bila v vsaki od obravnavanih organizacij. Vključevala je: a) fokusno sku-
pino (FS) z zaposlenimi, študenti, prostovoljci in drugimi sodelujočimi v
organizaciji; b) analizo evalvacijskih gradiv, strategij in drugih dokumen-
tov, povezanih z delovanjem organizacije, c) vsebine programov in projek-
tov, nastalih v okviru nacionalnih in mednarodnih sodelovanj organizaci-
je ter d) akcijsko raziskovanje na projektnih srečanjih vseh treh organizacij.
Nabor vprašanj za udeležence FS je bil sestavljen iz štirih tematskih
sklopov. Dva od teh sta se nanašala na emancipacijsko in transformacijsko
učenje, ki ju obravnavamo v tem prispevku. En je preverjal poznavanje to-
vrstnih učnih praks ter preizpraševal primere 'dobrih praks' učnih in širših
družbenih transformacij; drugi pa je ocenjeval in ovrednotil spremembe,
ki so med udeleženci raziskave nastopile zaradi dela na organizaciji. Kot je
pokazalo prejšnje poglavje, so vrednote in stališča eno od področij, na pod-
lagi katerih lahko ovrednotimo, ali je do emancipacijskega oz. transforma-
cijskega učenja sploh prišlo ter tudi, kakšni so (če sploh so) transformacijski
učinki. Ugotavljanje sprememb v vrednotah in stališčih je bilo med udele-
ženci FS opravljeno dvakrat – prvič kot odprt evalvacijski vprašalnik na za-
20
tu. Hoggan (2016) na podlagi analize 206 znanstvenih člankov o transfor-
macijskem učenju določi šest kategorij (pogled na svet, jaz, epistemologija,
ontologija, obnašanje in zmožnosti), medtem ko Lerner in Schugurenski
(2007) ugotavljata spremembe, ki nastopijo v znanju, vrednotah in stali-
ščih, spretnostih in v praksah. Nekateri menijo, da bi se morali parame-
tri, po katerih se določa, kaj je transformacijsko učenje, bolj osredotočati
na obseg učenja kot pa na vrsto spremembe pri učnem rezultatu (Hoggan,
2016: 79), medtem ko drugi osrednji pomen pripisujejo samemu podro-
čju spremembe in ugotavljanju, ali je ta sploh nastopila (Lerner in Schu-
gurenski, 2007).
V tem prispevku emancipacijske in/ali transformacijske učne prakse
preučujemo prek samega razumevanja in uporabe, kot so to pojasnjevali
udeleženci FS pri vsaki od obravnavanih organizacij, medtem ko transfor-
macijske učinke ocenjujemo tudi prek sprememb v vrednotah in stališčih,
ki so jih bili zaposleni ali delujoči na organizaciji deležni zaradi delovanja v
obravnavanih organizacijah, kar pokažemo s pomočjo Schugurenskyijeve-
ga instrumenta v razdelku Rezultati in razprava.
Metodologija in vzorec
Raziskava je nastala na povabilo Zavoda Bob, da bi jim pomagali izdela-
ti smernice za usposabljanje mentorjev pri projektu PYLE. Opravljena je
bila v vsaki od obravnavanih organizacij. Vključevala je: a) fokusno sku-
pino (FS) z zaposlenimi, študenti, prostovoljci in drugimi sodelujočimi v
organizaciji; b) analizo evalvacijskih gradiv, strategij in drugih dokumen-
tov, povezanih z delovanjem organizacije, c) vsebine programov in projek-
tov, nastalih v okviru nacionalnih in mednarodnih sodelovanj organizaci-
je ter d) akcijsko raziskovanje na projektnih srečanjih vseh treh organizacij.
Nabor vprašanj za udeležence FS je bil sestavljen iz štirih tematskih
sklopov. Dva od teh sta se nanašala na emancipacijsko in transformacijsko
učenje, ki ju obravnavamo v tem prispevku. En je preverjal poznavanje to-
vrstnih učnih praks ter preizpraševal primere 'dobrih praks' učnih in širših
družbenih transformacij; drugi pa je ocenjeval in ovrednotil spremembe,
ki so med udeleženci raziskave nastopile zaradi dela na organizaciji. Kot je
pokazalo prejšnje poglavje, so vrednote in stališča eno od področij, na pod-
lagi katerih lahko ovrednotimo, ali je do emancipacijskega oz. transforma-
cijskega učenja sploh prišlo ter tudi, kakšni so (če sploh so) transformacijski
učinki. Ugotavljanje sprememb v vrednotah in stališčih je bilo med udele-
ženci FS opravljeno dvakrat – prvič kot odprt evalvacijski vprašalnik na za-
20
