Page 124 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 124
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
potrdili. Razhajanja v rezultatih s preteklimi raziskavami so lahko zaradi
drugačne starostne strukture vzorca, različnega merjenja kulturne partici-
pacije, morda pa kažejo tudi na spremembe v družinskih procesih v zad-
njem desetletju in so zato v prihodnje potrebna nadaljnjih analiz.
Na drugi strani pa naši rezultati kažejo, da so se vsi razen dveh anali-
ziranih dejavnikov (izobrazbe očeta (H2f) in ekonomskega statusa druži-
ne (H2d)) izkazali za statistično značilne dejavnike kulturne participacije:
med mladimi v Sloveniji višje ravni participacije dosegajo dekleta, mladi iz
urbanih območij, mlajša mladina ter mladi bolj izobraženih mater in mla-
di z boljšimi socialnim stiki, skladno s preteklimi raziskavami. To pomeni,
da položaj mladostnika in njegove družine v družbeni hierarhiji določa ne
le njegovo šolsko uspešnost, ampak tudi njegovo kulturno participacijo, ta
pa, kot smo ugotovili, prispeva k njegovi šolski uspešnosti.
Poleg družbene determiniranosti šolske uspešnosti in kulturne parti-
cipacije je naša osrednja ugotovitev tudi ta, da kulturna participacija mla-
dostnika statistično značilno napoveduje njegovo boljšo šolsko uspešnost
in je po napovedovalni moči takoj za spolom in institucionalnim kultur-
nim kapitalom (izobrazbo) očeta. Izkazalo se je celo, da je kulturna parti-
cipacija mladostnika za njegovo šolsko uspešnost pomembnejša kot ostale
preučene spremenljivke, ki so se izkazale za statistično neznačilne: eko-
nomski status družine, velikost kraja bivanja, odnosi s prijatelji in tudi iz-
obrazba matere. Vendar pa slednje ne pomeni, da matere niso pomemben
dejavnik šolske uspešnosti njihovih otrok. Sami smo denimo zaznali mo-
žni posredni mehanizem vpliva izobrazbe matere, slednja je celo drugi naj-
močnejši dejavnik kulturne participacije mladostnika, ta pa, kot smo vide-
li, pomembno prispeva k njegovi šolski uspešnosti.
Priporočila ukrepov in sklep
Izhajajoč iz ugotovitev naše raziskave je mogoče podati predloge nekate-
rih potencialnih ukrepov, ki bi jih veljajo vpeljati v okviru izobraževalne
in kulturne politike v Sloveniji. Vsekakor bi moral biti eden osrednjih ci-
ljev v državi omogočiti čim bolj enakomerno dostopnost do kulturnih ak-
tivnosti, storitev in proizvodov vsem družbenim skupinam mladih in od-
raslih, še posebej pa je potrebno ukrepe izboljšanja dostopnosti usmeriti v
mlade iz nekaterih deprivilegiranih okolij, npr. iz ruralnih predelov, ter v
tiste, ki imajo nižji socialni kapital in manj izobražene starše, še posebej
matere. Hkrati bi spodbujanje mladostnikove kulturne participacije lahko
pozitivno prispevalo tudi k njegovi šolski uspešnosti, zato bi bilo potrebno
124
potrdili. Razhajanja v rezultatih s preteklimi raziskavami so lahko zaradi
drugačne starostne strukture vzorca, različnega merjenja kulturne partici-
pacije, morda pa kažejo tudi na spremembe v družinskih procesih v zad-
njem desetletju in so zato v prihodnje potrebna nadaljnjih analiz.
Na drugi strani pa naši rezultati kažejo, da so se vsi razen dveh anali-
ziranih dejavnikov (izobrazbe očeta (H2f) in ekonomskega statusa druži-
ne (H2d)) izkazali za statistično značilne dejavnike kulturne participacije:
med mladimi v Sloveniji višje ravni participacije dosegajo dekleta, mladi iz
urbanih območij, mlajša mladina ter mladi bolj izobraženih mater in mla-
di z boljšimi socialnim stiki, skladno s preteklimi raziskavami. To pomeni,
da položaj mladostnika in njegove družine v družbeni hierarhiji določa ne
le njegovo šolsko uspešnost, ampak tudi njegovo kulturno participacijo, ta
pa, kot smo ugotovili, prispeva k njegovi šolski uspešnosti.
Poleg družbene determiniranosti šolske uspešnosti in kulturne parti-
cipacije je naša osrednja ugotovitev tudi ta, da kulturna participacija mla-
dostnika statistično značilno napoveduje njegovo boljšo šolsko uspešnost
in je po napovedovalni moči takoj za spolom in institucionalnim kultur-
nim kapitalom (izobrazbo) očeta. Izkazalo se je celo, da je kulturna parti-
cipacija mladostnika za njegovo šolsko uspešnost pomembnejša kot ostale
preučene spremenljivke, ki so se izkazale za statistično neznačilne: eko-
nomski status družine, velikost kraja bivanja, odnosi s prijatelji in tudi iz-
obrazba matere. Vendar pa slednje ne pomeni, da matere niso pomemben
dejavnik šolske uspešnosti njihovih otrok. Sami smo denimo zaznali mo-
žni posredni mehanizem vpliva izobrazbe matere, slednja je celo drugi naj-
močnejši dejavnik kulturne participacije mladostnika, ta pa, kot smo vide-
li, pomembno prispeva k njegovi šolski uspešnosti.
Priporočila ukrepov in sklep
Izhajajoč iz ugotovitev naše raziskave je mogoče podati predloge nekate-
rih potencialnih ukrepov, ki bi jih veljajo vpeljati v okviru izobraževalne
in kulturne politike v Sloveniji. Vsekakor bi moral biti eden osrednjih ci-
ljev v državi omogočiti čim bolj enakomerno dostopnost do kulturnih ak-
tivnosti, storitev in proizvodov vsem družbenim skupinam mladih in od-
raslih, še posebej pa je potrebno ukrepe izboljšanja dostopnosti usmeriti v
mlade iz nekaterih deprivilegiranih okolij, npr. iz ruralnih predelov, ter v
tiste, ki imajo nižji socialni kapital in manj izobražene starše, še posebej
matere. Hkrati bi spodbujanje mladostnikove kulturne participacije lahko
pozitivno prispevalo tudi k njegovi šolski uspešnosti, zato bi bilo potrebno
124
