Page 122 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 122
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
menljivk so višji šolski uspeh v srednji šoli statistično značilno napovedo-
vale naslednje spremenljivke, in sicer od najmočnejše do najšibkejše: ženski
spol (p < 0,001), višja izobrazba očeta (p < 0,05) in pogostejša kulturna par-
ticipacija (p < 0,05); ostale štiri napovedovalne spremenljivke pa niso bile
statistično značilne. Rezultati v Tabeli 19 dajejo podporo tezi, da je tudi ob
kontroli ostalih relevantnih spremenljivk kulturna participacija povezana
z višjim šolskim uspehom.
Tabela 6: Ordinalni regresijski model napovedovanja srednješolskega uspeha med mladimi
v Sloveniji
Izobrazba očeta Ocena Standardna Wald p
Izobrazba matere napaka
Ženski spol 0,27* 0,13 4,60 0,032
Ekonomski status družine 0,11 0,12 0,90 0,343
Velikost kraja bivanja 0,72*** 0,13 29,10 0,001
Socialni kapital 0,10 0,15 0,49 0,483
Kulturna participacija –0,07 0,07 0,90 0,343
0,15 0,10 2,35 0,125
0,22* 0,11 3,92 0,048
Vir: Mladina (2010b).
Opomba: * p < 0,05; *** p < 0,001.
Tabela 7: Regresijski model napovedovanja kulturne participacije med mladimi v Sloveniji
Konstanta (R2 = 10 %) b (s. e.) β
Izobrazba očeta
Izobrazba matere 0,04 0,18 0,03
Ženski spol 0,01 0,01 0,12***
Starost 0,04 0,01 0,19***
Velikost kraja bivanja –0,25 0,04 –0,07*
Ekonomski status družine –0,01 0,01 0,10***
Socialni kapital 0,04 0,01
0,07 0,04 0,05
0,07 0,03 0,07*
Vir: Mladina (2010b).
Opomba: * p < 0,05; ** p < 0,01; *** p < 0,001.
V Tabeli 20 prikazujemo rezultate multiple regresijske analize napove-
dovanja kulturne participacije. Pomembno je namreč, ali je kulturna parti-
cipacija neenako porazdeljena po družbeni hierarhiji, s čemer bi zaradi nje-
122
menljivk so višji šolski uspeh v srednji šoli statistično značilno napovedo-
vale naslednje spremenljivke, in sicer od najmočnejše do najšibkejše: ženski
spol (p < 0,001), višja izobrazba očeta (p < 0,05) in pogostejša kulturna par-
ticipacija (p < 0,05); ostale štiri napovedovalne spremenljivke pa niso bile
statistično značilne. Rezultati v Tabeli 19 dajejo podporo tezi, da je tudi ob
kontroli ostalih relevantnih spremenljivk kulturna participacija povezana
z višjim šolskim uspehom.
Tabela 6: Ordinalni regresijski model napovedovanja srednješolskega uspeha med mladimi
v Sloveniji
Izobrazba očeta Ocena Standardna Wald p
Izobrazba matere napaka
Ženski spol 0,27* 0,13 4,60 0,032
Ekonomski status družine 0,11 0,12 0,90 0,343
Velikost kraja bivanja 0,72*** 0,13 29,10 0,001
Socialni kapital 0,10 0,15 0,49 0,483
Kulturna participacija –0,07 0,07 0,90 0,343
0,15 0,10 2,35 0,125
0,22* 0,11 3,92 0,048
Vir: Mladina (2010b).
Opomba: * p < 0,05; *** p < 0,001.
Tabela 7: Regresijski model napovedovanja kulturne participacije med mladimi v Sloveniji
Konstanta (R2 = 10 %) b (s. e.) β
Izobrazba očeta
Izobrazba matere 0,04 0,18 0,03
Ženski spol 0,01 0,01 0,12***
Starost 0,04 0,01 0,19***
Velikost kraja bivanja –0,25 0,04 –0,07*
Ekonomski status družine –0,01 0,01 0,10***
Socialni kapital 0,04 0,01
0,07 0,04 0,05
0,07 0,03 0,07*
Vir: Mladina (2010b).
Opomba: * p < 0,05; ** p < 0,01; *** p < 0,001.
V Tabeli 20 prikazujemo rezultate multiple regresijske analize napove-
dovanja kulturne participacije. Pomembno je namreč, ali je kulturna parti-
cipacija neenako porazdeljena po družbeni hierarhiji, s čemer bi zaradi nje-
122
