Page 121 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 121
dejavniki kultur ne participacije in njen pomen za šolsko uspešnost mladih v sloveniji
njam, 5 – popolnoma se strinjam). Prav tako smo jih vprašali o njihovi po-
gostosti druženja z bližnjimi: »Pomisli na običajni delovni dan. Koliko časa
povprečno (v urah) porabiš za naštete dejavnosti? Osebno druženje s pri-
jatelji/cami, vrstniki (gre za face to face druženje, ne preko elektronskih
medijev)« (1 – nič oz. se nikoli ne ukvarjam, 7 – več kot 3 ure na dan). Na-
zadnje smo jih vprašali o socialni opori, ki jo imajo na voljo s strani prija-
teljev: »Kadar smo ljudje soočeni z večjimi problemi, reagiramo na različ-
ne načine. Kako običajno v takšnih razmerah ravnaš ti? Zaupam prijatelju/
ici in ga/jo prosim za pomoč« (1 – nikoli, 4 – vedno). Vse tri kazalnike smo
najprej standardizirali, nato pa združili v sumacijsko spremenljivko social-
nega kapitala mladostnika.
V regresijska modela smo vključili še naslednje sociodemografske spre-
menljivke: spol (1 – ženski, 2 – moški), starost mladostnika (spremenljiv-
ka vključena pri analizi kulturne participacije) in velikost kraja bivanja (1 –
vas/podeželsko naselju, 5 – večje mesto (več kot 100.000 prebivalcev)).
Načrt analize
Izvedli smo dve regresijski analizi. Za napovedovanje srednješolskega uspe-
ha smo zaradi ordinalne odvisne spremenljivke (srednješolska uspešnost)
izvedli ordinalno regresijsko analizo. Pri preučevanju prispevka kulturne
participacije smo v analizo vključili sumacijsko spremenljivko sestavljeno
iz vseh šestih kazalnikov kulture participacije.
Za analizo dejavnikov kulturne participacije mladih smo izvedli mul-
tiplo regresijsko analizo, kulturno participacijo pa smo merili s štirimi ka-
zalniki vedenjske dimenzije (obisk kina/gledališča/koncertov, ukvarjanje
z glasbo/gledališčem/likovno umetnostjo, ustvarjalno pisanje in pogostost
branja). Pogostosti obiskovanja neformalnega izobraževanja na področju
kulture/umetnosti v to spremenljivko nismo vključili, saj je tako udejstvo-
vanje lahko odvisno tudi od dostopnosti takih izobraževanj. Zanimanje za
kulturo/umetnost je stališčna dimenzija in je zato nismo vključili v analizo
dejavnikov kulturne participacije (vedenja).
Rezultati
V Tabeli 1 so prikazani rezultati ordinalne regresijske analize napovedova-
nja srednješolske uspešnosti. Napovedovalni model je bil statistično znači-
len (p < 0,001). Pseudo R2 (Nagelkerke) kaže, da je naš model pojasnil 17,6
% variance v osnovnošolski uspešnosti. Izmed v model vključenih spre-
121
njam, 5 – popolnoma se strinjam). Prav tako smo jih vprašali o njihovi po-
gostosti druženja z bližnjimi: »Pomisli na običajni delovni dan. Koliko časa
povprečno (v urah) porabiš za naštete dejavnosti? Osebno druženje s pri-
jatelji/cami, vrstniki (gre za face to face druženje, ne preko elektronskih
medijev)« (1 – nič oz. se nikoli ne ukvarjam, 7 – več kot 3 ure na dan). Na-
zadnje smo jih vprašali o socialni opori, ki jo imajo na voljo s strani prija-
teljev: »Kadar smo ljudje soočeni z večjimi problemi, reagiramo na različ-
ne načine. Kako običajno v takšnih razmerah ravnaš ti? Zaupam prijatelju/
ici in ga/jo prosim za pomoč« (1 – nikoli, 4 – vedno). Vse tri kazalnike smo
najprej standardizirali, nato pa združili v sumacijsko spremenljivko social-
nega kapitala mladostnika.
V regresijska modela smo vključili še naslednje sociodemografske spre-
menljivke: spol (1 – ženski, 2 – moški), starost mladostnika (spremenljiv-
ka vključena pri analizi kulturne participacije) in velikost kraja bivanja (1 –
vas/podeželsko naselju, 5 – večje mesto (več kot 100.000 prebivalcev)).
Načrt analize
Izvedli smo dve regresijski analizi. Za napovedovanje srednješolskega uspe-
ha smo zaradi ordinalne odvisne spremenljivke (srednješolska uspešnost)
izvedli ordinalno regresijsko analizo. Pri preučevanju prispevka kulturne
participacije smo v analizo vključili sumacijsko spremenljivko sestavljeno
iz vseh šestih kazalnikov kulture participacije.
Za analizo dejavnikov kulturne participacije mladih smo izvedli mul-
tiplo regresijsko analizo, kulturno participacijo pa smo merili s štirimi ka-
zalniki vedenjske dimenzije (obisk kina/gledališča/koncertov, ukvarjanje
z glasbo/gledališčem/likovno umetnostjo, ustvarjalno pisanje in pogostost
branja). Pogostosti obiskovanja neformalnega izobraževanja na področju
kulture/umetnosti v to spremenljivko nismo vključili, saj je tako udejstvo-
vanje lahko odvisno tudi od dostopnosti takih izobraževanj. Zanimanje za
kulturo/umetnost je stališčna dimenzija in je zato nismo vključili v analizo
dejavnikov kulturne participacije (vedenja).
Rezultati
V Tabeli 1 so prikazani rezultati ordinalne regresijske analize napovedova-
nja srednješolske uspešnosti. Napovedovalni model je bil statistično znači-
len (p < 0,001). Pseudo R2 (Nagelkerke) kaže, da je naš model pojasnil 17,6
% variance v osnovnošolski uspešnosti. Izmed v model vključenih spre-
121
