Page 120 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 120
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
Napovedovalne spremenljivke
Kulturno participacijo smo skladno s preteklimi raziskavami med drugim
razumeli kot kulturno potrošnjo, ki zajema obiskovanje kulturnih priredi-
tev in dogodkov ter kot kulturno udejstvovanje, ki zajema aktivno udelež-
bo pri organiziranih in individualnih kulturnih dejavnostih (Cuypers et
al., 2012; Renton et al., 2012). V vprašalniku je bilo na voljo vprašanje: »Po-
misli na čas, ki ti ostane po opravljenih službenih, šolskih, gospodinjskih
obveznostih, torej na svoj prosti čas. Kako pogosto opravljaš v svojem pros-
tem času naslednje dejavnosti?«. Trditve so bile: »Hodim v kino, gledališče,
na koncerte«, »Se ukvarjam z glasbo (igram, pojem, plešem), gledališčem,
likovno umetnostjo ipd.«, »Pišem (dnevnik, pesmi, pisma)« in »Berem«.
Možni odgovori so bili: 1 – nikoli, 2 – manj kot 1-krat na mesec, 3 – 1–3-krat
na mesec, 4 – 1–3-krat na teden, 5 – 4–6-krat na teden, 6 – vsak dan.
Prav tako smo vključili še dva kazalnika kulturne participacije, najprej
smo merili pogostost obiskovanja neformalnega izobraževanja na področ-
jih kulture in umetnosti. Vprašanje glede tovrstne pretekle prakse respon-
denta se je glasilo: »Pomisli na različne tečaje, usposabljanja in delavnice,
ki niso del rednega šolskega izobraževanja in jih uvrščamo v okvir nefor-
malnega izobraževanja. Koliko takšnih izobraževanj si se udeležil/a v zad-
njih 12 mesecih na področju kulture in umetnosti?« (1 – nisem udeležil, 4
– več kot 3-krat). Zadnji kazalnik pa je meril stališčno dimenzijo, in sicer
zanimanje respondenta za »umetnost in kulturo« (1 – sploh me ne zanima,
5 – zelo me zanima). Vseh šest kazalnikov smo najprej standardizirali, nato
pa združili v sumacijsko spremenljivko kulturne participacije (Cronbachov
alfa = 0,68).
Kontrolne spremenljivke
Kulturni kapital staršev smo merili v obliki institucionalizirane oblike kul-
turnega kapitala, to je izobrazbe matere in očeta. Za vsakega izmed staršev
so mladostniki navedli izobrazbo na lestvici od 1 (nedokončana osnovna
šola) do 9 (dokončan magisterij, doktorat znanosti).
Ekonomski kapital družine smo merili preko samoocenjenega mate-
rialnega stanja respondentov družine: »Kako ocenjuješ materialni položaj
svoje družine glede na slovensko povprečje?« (1 – visoko podpovprečno, 5
– visoko nadpovprečno).
Socialni kapital mladostnika smo merili s tremi vprašanji/trditvami.
Najprej so udeleženci izrazili stopnjo strinjanja s trditvijo: »Pomembno se
je truditi, da čim več stvari deliš s prijatelji in kolegi« (1 – sploh se ne stri-
120
Napovedovalne spremenljivke
Kulturno participacijo smo skladno s preteklimi raziskavami med drugim
razumeli kot kulturno potrošnjo, ki zajema obiskovanje kulturnih priredi-
tev in dogodkov ter kot kulturno udejstvovanje, ki zajema aktivno udelež-
bo pri organiziranih in individualnih kulturnih dejavnostih (Cuypers et
al., 2012; Renton et al., 2012). V vprašalniku je bilo na voljo vprašanje: »Po-
misli na čas, ki ti ostane po opravljenih službenih, šolskih, gospodinjskih
obveznostih, torej na svoj prosti čas. Kako pogosto opravljaš v svojem pros-
tem času naslednje dejavnosti?«. Trditve so bile: »Hodim v kino, gledališče,
na koncerte«, »Se ukvarjam z glasbo (igram, pojem, plešem), gledališčem,
likovno umetnostjo ipd.«, »Pišem (dnevnik, pesmi, pisma)« in »Berem«.
Možni odgovori so bili: 1 – nikoli, 2 – manj kot 1-krat na mesec, 3 – 1–3-krat
na mesec, 4 – 1–3-krat na teden, 5 – 4–6-krat na teden, 6 – vsak dan.
Prav tako smo vključili še dva kazalnika kulturne participacije, najprej
smo merili pogostost obiskovanja neformalnega izobraževanja na področ-
jih kulture in umetnosti. Vprašanje glede tovrstne pretekle prakse respon-
denta se je glasilo: »Pomisli na različne tečaje, usposabljanja in delavnice,
ki niso del rednega šolskega izobraževanja in jih uvrščamo v okvir nefor-
malnega izobraževanja. Koliko takšnih izobraževanj si se udeležil/a v zad-
njih 12 mesecih na področju kulture in umetnosti?« (1 – nisem udeležil, 4
– več kot 3-krat). Zadnji kazalnik pa je meril stališčno dimenzijo, in sicer
zanimanje respondenta za »umetnost in kulturo« (1 – sploh me ne zanima,
5 – zelo me zanima). Vseh šest kazalnikov smo najprej standardizirali, nato
pa združili v sumacijsko spremenljivko kulturne participacije (Cronbachov
alfa = 0,68).
Kontrolne spremenljivke
Kulturni kapital staršev smo merili v obliki institucionalizirane oblike kul-
turnega kapitala, to je izobrazbe matere in očeta. Za vsakega izmed staršev
so mladostniki navedli izobrazbo na lestvici od 1 (nedokončana osnovna
šola) do 9 (dokončan magisterij, doktorat znanosti).
Ekonomski kapital družine smo merili preko samoocenjenega mate-
rialnega stanja respondentov družine: »Kako ocenjuješ materialni položaj
svoje družine glede na slovensko povprečje?« (1 – visoko podpovprečno, 5
– visoko nadpovprečno).
Socialni kapital mladostnika smo merili s tremi vprašanji/trditvami.
Najprej so udeleženci izrazili stopnjo strinjanja s trditvijo: »Pomembno se
je truditi, da čim več stvari deliš s prijatelji in kolegi« (1 – sploh se ne stri-
120
